|
FORUM DA GO REDEFINIRAME MAKEDONSKIOT NACIONALIZAM @idas Daskalovski M akedonskiot nacionalizam ima potreba od redefinicija. Vo svojata sega{na forma, kade {to toj, vo najgolem del, se bazira vrz naporite na etni~kite Makedonci, nema izgledi na uspeh. Soo~en so ~etiri antagonisti~ki nacionalizmi, samo pra{awe na vreme e koga toj }e bide porazen. Makedonstvoto za `al, vo vremeto na SFRJ, dolgi godini be{e iskorenuvano, potisnuvano i deneska e daleku od svojata vitalna forma od po~etokot na minatiot vek. Od druga strana pak, nacionalizmite na sosednite dr`avi, se konsolidiraa(t) ili zajaknuvaa(t). Prodorot na bugarskiot nacionalizam vo Makedonija so promenata na vlasta vo 1998 godina e pove}e od o~igleden. Svedoci sme na eden paradoks deka, bugarskiot nacionalizam koj vo minatoto gi poka`uva{e svoite antimakedonski zabi vo samata Bugarija, i preku raznoraznite akademski pisanija {irum svetot, deneska e aktiven i na makedonska po~va. Gr~kiot nacionalizam so nesmalena `e{tina udira po makedonskoto malcinstvo vo Egejska Makedonija, no isto taka, {to za nas e u{te pova`no, penetrira vo Makedonija, preku ekonomskiot faktor. Za{to, da ne se la`eme, ekonomskata zavisnost lesno mo`e da se transformira vo politi~ka. I dodeka srpskiot nacionalizam e preokupiran so problemite na samata Srbija i na Kosovo, albanskiot nacionalizam e vo eden neviden rast. Da bide situacijata u{te potragi~na, agresivniot albanski nacionalizam e ve{to koordiniran vo triagolnikot Tirana- Tetovo- Pri{tina. Od toj aspekt gledano, brojnosta na Albancite na Balkanot, nivnata visoka stapka na priroden porast i romanti~kata zanesenost za borba (se razbira, i vooru`ena ako treba) za odbrana na albanskite istoriski i nacionalni interesi se golema zakana za Makedonija. Taka, zaradi situacija vo koja se nao|a, podobro e makedonskiot nacionalizam da se predefinira odkolku, gubitnikot da bide ne samo samiot toj, tuku i etni~kiot Makedonec i Makedonija.No, kakva preobrazba imam na um i zo{to smetam deka taa e potrebna vo ovoj moment? Makedonskiot nacionalizam treba da bide liberalno postaven, da se bazira na dr`avniot, a ne na etni~kiot element vo Makedonija. Postaven vo vakvi ramki toj vle~e sila od site gra|ani na Republika Makedonija, a ne samo od etni~kite Makedonci. Vaka postaven makedonskiot nacionalizam e gord na multikulturnata postavenost na zemjava i na dobrite odnosi na makedonskiot narod so malcinstvata. Makedonija kako zemja na site nejzini gra|ani, dr`ava koja e fer kon razli~nite koncepcii, ideologii, religii, kulturi na site svoite `iteli e podloga na redefiniraniot makedonski nacionalizam. Za mnogu etni~ki Makedonci, preispituvaweto na ustavnata postavenost na Makedonija vo ~lenovite koi se odnesuvaat na karakterot na dr`avata (tuka go imam predvid ne samo ~lenot na preambulata koj govori "~ija e Makedonija", tuku i da re~eme ~lenot vo Ustavot koj ja opi{uva religioznata postavenost na zemjava), kako i promenata na Zakonot za visoko obrazovanie, doslednata primena na kvotite za upis na nacionalnostite vo instituciite za visoko obrazovanie, vrabotuvaweto na kadri na malcinstvata vo javnite slu`bi i Vladata, e ili doprva }e bide problemati~no. Me|utoa, tie treba da sfatat deka liberalniot koncept na makedonskata dr`ava i nacionalizam e vistinskoto re{enie za natrupanite problemi so koi se soo~uvame. Romantiziraweto na Makedonija so povrzuvaweto na nejzinite institucii so "istoriskite dostignuvawa na makedonskiot narod" e anahrona rabota, a tvrdiot stav kon multikulturnite ambicii na malcinstvata pak, e srpski recept za propast. Zna~i, predlagam, ne samo da se udostojat nekoi od barawata, da re~eme na makedonskite Albanci, tuku i da odime i ~ekor ponatamu, da ja konstituirame Makedonija kako vistinska multikulturna zaednica. Koga velam multikulturna ne mislam samo na kulturite na etni~kite grupi vo zemjava, ami i na razli~nosta na op{testveno-marginiziranite segmenti, na homoseksualcite, konzumentite na droga, `enite, zelenite, "sektite" i drugi. Ne mo`e makedonskiot nacionalizam da o~ekuva poddr{ka od homoseksualcite ako dr`avata zazema stav deka homoseksualnite akti se nezakonski. Isto taka ne mo`e da se o~ekuva poddr{ka od konzumentite na droga koga niv dr`avata zakonski gi goni (se razbira drugo e pra{aweto za krivi~noto gonewe na dilerite). Kako mo`e Makedonija da promovira ~uvstvo na po~it kon dr`avata ako istoriskite u~ebnici maksimalno se skoncentrirani na istorijata na etni~kite Makedonci. Koja e ulogata na makedonskite Albanci, Turci, vo na{ata istorija? Kako se ~uvstvuva eden makedonski Tur~in koga stranici i stranici vo istoriskite u~ebnici se posveteni na kletite Turci, na negativnoto vlijanie na turskoto ropstvo vo Makedonija? [to gra|anite-pripadnici na "sekti"? Edinstveno koga site gra|ani na Makedonija }e se ~uvstvuvaat udobno doma, koga }e smetaat deka dr`avata e moja isto kolku {to e negova, koga }e smetaat deka taa gi tretira site `iteli ednakvo, toga{ tie }e mo`at da stanat i da ja branat vakvata dr`ava. Toga{ makedonskiot nacionalizam }e bide zasilen od poddr{kata na site gra|ani na Makedonija. Toga{, zapadnite zemji, namesto da ni pra}aat "misioneri" koi go proveruvaat na{eto nivo na demokrati~nost, }e pra}aat tuka studenti koi }e se u~at na dobriot primer na multikulturna Makedonija. Da ne zaboravame, dr`avi od samiot toj Zapad se s# u{te daleku od vistinski pravi~noto multikulturno op{testvo. Makedonija kako svetilnik vo mrakot, kako zemja-urnek, re{enie za noviot vek. Ne samo {to toga{ }e mo`eme da zabrzame vo evrointegraciskite procesi, ami i }e imame u{te pogolema moralna superiornost vo odnos na na{ite sosedi (za nivniot tretman na malcinstvata nema potreba da se zboruva). Liberalna Makedonija, so neutralna vlada, kako eden javen servis na gra|anite ~inam e edinstveniot spas za site nas. Makedonskiot nacionalizam koj te`nee kon vakva Makedonija, i kon za~uvuvaweto na nejzinite dr`avni interesi e redefiniran, no uspe{en nacionalizam. Drugata strana od medalot e ve}e videna, dosadna, no i opasna rabota- upadi na specijalci na MVR vo privatni ku}i bez sudski nalog, apsewe novinari, postavuvawe na gigantski krstovi na Vodno, soslu{uvawe na sudii i sli~no. Jas sum za prvata varijanta, a vie? |
|