SO MAKEDONSKA PESNA NA SLAVA VO EGEJ

Po kus odmor otidovme da go razgledame seloto. Na sred selo ima izgradeno plo{tad, asfaltiran, so ubava ograda, so klupi za da sedat lu|eto. Dodeka starite odmoraat, decata igraat okolu plo{tadot. Vo blizina ima dve do tri prodavnici, koi gi snabduvaat selanite so prehranbeni produkti. Prodavnicite se na Vangel Torbakov i Vangel Mu~ov. Od ovie prodavnici se slu{a ubava muzika. Na ovoj plo{tad koga se slavat verskite praznici i vo nedelite se sobiraat selanite i se veselat so ubavata makedonska muzika.

Kako najgolem praznik go slavat "Sv. Bogorodica". Ovoj praznik go slavat dva dena. Prvata ve~er se praznuva cela no} i im doa|aat gosti od okolnite sela, cela ve~er se slu{aat makedonski narodni pesni i taka lu|eto se veselat. Niz seloto ulicite se asfaltirani, osvetleni i ima izgradeno ~e{mi za potrebite na lu|eto. Ima izgradeno ubava detska gradinka za decata, od pred{kolska vozrast, u~ili{teto isto taka e obnoveno. Ima dosta novi ku}i izgradeno, dodeka starite ku}i se obnoveni. Sekoja ku}a e mnogu ubavo uredena, so mebel, si imaat i svoe parno vo sekoja ku}a. Isto imaat vnatre vodovod i sanitaren jazol, dvorovite se ubavo uredeni so cve}iwa, trevi i razni ukrasni drvja i sekoja ku}a ima postaveno klupa pred dvorot za sedewe.

Vo seloto ima dve crkvi. Ednata crkva se vika "Sv. Dimitrija" koja se nao|a na sred selo i koja sega e pomala vo odnos na prethodnite godini. Crkvata "Sv. Dimitrija" e mnogu ubava, uredena so raznite ikoni vo vnatre{nosta.

Drugata crkva se vika "Sv. Bogorodica" i se nao|a nad samoto selo. Opkolena e so betonska ograda. Dvorot e ureden so mnogu ubavi cve}iwa i raznovidni ukrasni drvja. Koga vlegovme vnatre vo crkvata, vidovme ubavi ikoni, isto taka ubavi crkovni lusteri, ubavi starovremski crkovni klupi, koi se lakirani i obnoveni. Isto taka e obnovena i kambanarijata.

Od zadnata strana zad crkvata "Sv. Bogorodica" se nao|aat grobi{tata, koi se ogradeni so beton i `elezo. Vlegovme da gi razgledame grobi{tata. Vidovme mnogu ubavi spomenici napraveni od mermer, dodeka od na{ite dedovci, bra}a i sestri ne se poznava{e mestoto kade im se grobovite koi bea obrasnati so treva. Nie site na edno mesto polo`ivme sve`o cve}e, zapalivme sve}i i im oddadovme ednominutna po~it na umrenite.

Potoa se upativme da go posetime {koloto i da go vidime kako izgleda. [koloto se nao|a na po~etokot od seloto Setina. Vo grupata koja patuva{e so nas bea Nace Gudov, Risto Gaxov, Jana Junteva, Guca Vitkova, Mite Mi{okov i Dane Trenov. Se se}avaat, sre}ni se i radosni {to po 52 godini mo`at da se potsetat na {koloto {to go u~ele na gr~ki jazik i ni raska`uvaa za nivnoto u~ewe, vo koja u~ilnica bile i na koja klupa sedele. Kako {to ni raska`uvaa {koloto e isto, no vnatre{nosta e pouredena. Od seloto ni raska`uvaa deka ova u~ili{te e izgradeno vo 1926 godina, zna~i i na{ite roditeli u~ele vo ova u~ili{te. Za site nas ova razgleduvawe be{e kratko, bidej}i patuvaweto be{e planirano, za da gi posetime i drugite kraevi vo Egejskiot del na Makedonija.

Jas ne sakam posebno so moite sogra|ani da go falime na{eto selo Setina i Popadija. No, ima i takvi koi patuvaa so nas, a koi ne se rodeni vo ova mesto. Toa se Marika Ruseva, Sne`ana Ruseva koi se rodeni vo Skopje, Vangelija Gudeva koja e rodena vo Dramsko, Mitra Gaxova e rodena vo Kru{odari, Rula Ruseva e rodena vo Bambuki - Kostursko. Tie zboruvaa: mnogu sme zadovolni {to go vidovme seloto na na{ite sopruzi. Kako {to si zamisluvavme, seloto e ispu{teno i izru{eno, no mislite se drugi, a drugo e da bide{ prisuten na lice mesto. No, ne ni e `al {to dojdovme da go vidime seloto i nie se gordeeme so va{eto makedonsko selo, koe ima ubava panorama so prekrasni planinski {umi, prekrasno pole, so bogati reki i so ubavite izgradeni ku}i. I drugi sela ima vo Egejskiot del na Makedonija, a posebno ni ostanaa dobri se}avawa na takvo edno selo {to poretko mo`e da se vidi. Toa im go rekovme i na soselanite.

Na sogra|anite od selata Setina i Popadija im se zablagodarivme za priemot, im posakavme mnogu sre}no da `iveat. So pregratki se isprativme i so solzi vo o~ite i ni rekoa dojdete ovde da `iveete, ili dojdete povtorno da se vidime, sekoga{ vratite vi se otvoreni vo svojot roden kraj.

Go napu{tivme seloto i se upativme da go razgledame Egejskiot del na Makedonija. Pristignavme vo seloto Kru{odari, vo ova selo e rodena Mitra Gaxova (Bo`inova), vo nivnata ku}a `ivee Grk koj ne znae{e da zboruva na makedonski jazik. Vo blizina ima{e edno mlado mom~e i ni re~e: Jas sum Makedonec, roden od ova selo, {to sakate, ka`ete.

Mitra mi re~e: Da ja vidam ku}ata, kade sum rodena, nie ne sme dojdeni za ku}ata da ja zememe, vo Skopje imal tri ku}i. Mom~eto na Grkot mu zboruva{e na gr~ki jazik i ni dozvoli da ja razgledame ku}ata. Po nivnoto se}avawe vo detstvoto, ne mo`e{e da ni raska`e kako izgleda ku}ata za toa vreme, bidej}i samoto mesto e izmeneto i obnovena ku}ata. So taga i bolka na du{ata, so solzi na o~ite ja napu{tivme ku}ata.

Go razgledavme seloto Kru{odari, koe ima ubava panorama. Mnogu e izgradeno kako {to se i drugite sela. So ubavata visoramnina, so prekrasnata "Stara Reka", so ramnoto pole, niskite planinski {umi i isto taka so rudnikot za kamen-jaglen, koi se grani~at so Setina i Popadija.

Go napu{tivme seloto Kru{odari. Potoa pristignavme vo seloto Ov{tarani. Go razgledavme, edno od najgolemite sela vo Lerinskata okolija, koe li~i na malo grad~e. Sogra|anite n# pre~ekaa i im rekovme deka sme dojdeni od Skopje i nie sme rodeni vo Setina i Popadija od Egejska Makedonija. Se zapoznavme, n# odnesoa vo restoran, zaedno ve~eravme i taka na{ite i nivnite misli bea od golema korist od dvete strani. So prijatelite od Ov~arani, zaedno otidovme vo seloto Zabrdani, zatoa {to nave~er na den 20 maj 2000 godina go proslavuvaa makedonskiot pravoslaven praznik Sv. Elena i Kostadin. Od gra|anite na Zabrdani, bevme mnogu toplo i srde~no pre~ekani, kako gosti od Republika Makedonija. Za na{eto prisustvo vo seloto Zabrdeni bea izvesteni od "Makedonsko sonce" od Skopje. Isto i nie doznavme od "Makedonsko sonce" vo Skopje deka se podgotvuvaat da odat vo seloto Zabrdeni na ovoj makedonski pravoslaven praznik. Od imeto na "Zdru`enieto na Setinci - Popadinci za ~ovekovi prava od Lerin vo Makedonija" Skopje i od moe li~no ime gi pozdraviv so zborovite: Neka vi e sre}en i ~estit makedonskiot pravoslaven praznik Sv. Elena i Kostadin. Isto i Nace Gudov gi pozdravi, dojden od Kanada so negovata sopruga. Po na{a `elba so makedonskata pesna "Kade ste Makedon~iwa" site zaedno go izigravme ova prekrasno makedonsko oro. Ovde cela no} se svirea samo makedonski patriotski pesni, se pee{e. Ni edna gr~ka pesna ne slu{navme.

Rano vo zorite go napu{tivme seloto Zabrdeni i se upativme kon mesnosta "Pela" koja se nao|a blizu Solun. Odej}i po patot za "Pela", vidovme mnogu ubavi makedonski poliwa i go vidovme prekrasnoto makedonsko "Ostrovsko Ezero" i celosno go obikolivme. Pristignavme vo mesnosta "Pela". Ovde slu`benite lica ni raska`uvaa deka tuka bil roden Aleksandar Makedonski i ni dozvolija celosno ova mesto da go snimame so kamera. Po vra}aweto kon Skopje, se upativme kon Voden i ostanavme podolgo vreme da go razgledame gradot. Gi vidovme ubavite vodopadi, koi go krasat gradot Voden. Vodite {to te~at niz vodenskoto pole se protegaat {irum solunskoto pole, se navodnuvaat ubavite ovo{tarnici, planta`i i `itaricite. Vo gradot pove}e se zboruva na makedonski jazik. So lu|eto {to se sretnuvavme ni raska`uvaa za gradot, nie im ka`uvame deka sme od Skopje, a po poteklo od ovde, od Egejska Makedonija. Go napu{tivme Voden. Ni se broeja poslednite ~asovi, pristignavme vo gradot Lerin. Go razgledavme gradot. Mnogu ubavo e uredeno kako site gradovi vo Egejska Makedonija. Za `al, ni{to ne kupivme za spomen, pove}eto prodavnici bea zatvoreni, ne rabotat vo nedelite. Go napu{tivme i posledniot grad od na{ata poseta i se upativme kon grani~niot premin na gr~ko-makedonskata granica. Grcite n# pra{uvaa kako si pominavme vo svoite rodni mesta, ni posakaa sre}en pat, ni rekoa dojdete povtorno vo svoite rodni mesta, a nie im se zablagodarivme za priemot. I na{ite carinarnici n# pra{uvaa kako pominavme vo rodnite mesta. Im raska`avme deka mnogu dobro n# pre~ekaa i bea iznenadeni od pre~ekot.

Ja napu{tivme granicata. Po patot razgovaravme nie od grupata {to patuvavme, {to po 52 godini gi vidovme svoite rodni mesta i del od Egejska Makedonija. Nie mnogu sme voodu{eveni od prirodnite ubavini, od neprocenetite bogatstva. Ako Makedonija ne bila podelena, sigurno na Balkanot bi bila prvata zemja koja ima najgolemo dragoceno bogatstvo. I toa: so planinskite pasi{ta i {umi, so prirodnoto rudno bogatstvo, rasprostranetite poliwa, bezbrojnite reki, so ogromnite ezera i so nedoglednoto Egejsko More. Isto taka, mo`ebi bi se na{la vo sredinata na evropskite zemji {to se razvieni.

Za nesre}a, makedonskiot car umira, ne im ostavi pokolenie za makedonskata dr`ava da si vladee sama. Makedonskite vojvodi se borele za osloboduvawe od turskoto ropstvo. Na balkanskite zemji ne im bilo od interes da se oslobodi Makedonija. I taka, nekoi {pioni gi ubivale vojvodite za da ne dojdat da vladeat so sopstvenata makedonska dr`ava. Vo 1912 godina, Makedonija kako rudo jagne ja rastrgnuvaat yverskite volci na ~etiri dela. Toa im be{e od golemo zna~ewe na ~etirite balkanski zemji {to ja podelija Makedonija, najubavata zemja na Balkanot.

Nie deneska se gordeeme so na{ata nezavisna Republika Makedonija. Se slu{a imeto na Makedonija vo celiot svet. Kako troskotot {to ne mo`e da se iskoreni, taka i makedonskata nacija }e postoi zasekoga{ vo sopstvenata makedonska dr`ava.