"KRPEN" @IVOT VO ZABORAVENIOT SVET

Uslovite pod koi se lekuvaat i opstojuvaat vo ovaa institucija se katastrofalni. Iako se napraveni nekakvi rekonstrukcii, vistinskata slika na objektite koi datiraat u{te od pred ~etirieset i pet godini e premnogu bedna.

Vrabotenite vo ovaa institucija pravat napori osnovnite problemi koi postojat dolgi godini da gi nadminat, no apeliraat i do op{testvoto i do gra|anite za kakva bilo pomo{ zatoa {to parite koi im gi dava Fondot dovolni se samo za pre`ivuvawe.

Iako ne{to ve}e e renovirano, sepak objektite se vo katastrofalna sostojba. Malku pari se dobivaat od Fondot. Fakti~ki tie pari se dovolni samo za hrana, s# drugo {to e napraveno e so pomo{ na sponzori, veli d-r Pavlina Vaskova, direktor na Psihijatriskata bolnica "Skopje". Kanalizacionata mre`a od pred ~etiriesetina godini kone~no se sanira{e, a isto taka i pokrivite od tri objekta, za sre}a, se renovirani, inaku bea gotovi da se urnat. Golem problem, sekako, ni pretstavuva i toa {to lu|eto zgri`eni vo ovaa bolnica, osven kreveti, nemaat ni{to drugo. Se obiduvame od humanitarnite organizacii da dobieme ~ar{afi, }ebiwa, pi`ami. Neodamna dobivme podarok ali{ta, zatoa {to pacientite bukvalno cel den go pominuvaa vo pi`ami. @alno e da se gleda kako pacientite po 10 godini, sekoja godina, 365 dena, dewe i no}e, se oble~eni vo pi`ami.

Ova e i edna molba od strana na direktorkata do site gra|ani, dokolku se vo mo`nost, da ispratat ali{ta koi ne gi koristat, zatoa {to ovoj nivni human gest za pacientite }e bide od golemo zna~ewe.

Bolnicata prakti~no e podelena na dva dela vo koi se zgri`eni pacienti ~ii bolesti nemaat nikakva povrzanost. Edniot del gi tretira du{evno bolnite, dodeka drugiot del e namenet za lekuvawe na zavisnici od droga i alkohol. Mora da se napravi depsihijatrizacija na zavisnostite i vo taa nasoka se predviduva da se formira poseben republi~ki centar.

Mentalnoto zaboluvawe e hroni~no zaboluvawe i se smeta deka e nasledna bolest. No, za da izbuvne vakvata bolest treba da postojat i preduslovi, a poradi te{kite uslovi pod koi denes `iveeme, ne e ~udno {to ova zaboluvawe se javuva s# po~esto. Naj~esto se javuva, izbiva, vo mladosta, no ne e isklu~ena mo`nosta da se javi porano ili vo starosta. Tuka spa|aat pove}e zaboluvawa, no naj~esta e {izofrenijata, odnosno "mlade{ko ludilo".

Mnogu e bitno pacientot da odi redovno na kontrola, a tuka golema odgovornost ima i samoto semejstvo. Se planira barem edna{ mese~no, za pacientite koi{to se na akutnoto oddelenie, da gi vikame nivnite semejstva na eden zaedni~ki sostanok so psiholog na koi prvo }e im se uka`e vo kakva sostojba se nao|a nivniot bolen, veli d-r Vaskova. Potrebno e bolnite da ne se ostavat sami na sebe, bidej}i e mnogu bitno tie redovno da ja primaat terapijata kako {to e slu~aj i za site onie lica koi boleduvaat od hroni~ni zaboluvawa. Najgolem problem vo bolnicata e {to nekoi od niv se ostaveni od pred 20-30 godini i se prakti~no zaboraveni. Ostaveni se na nas, taka {to nikoj drug ne se gri`i za niv. Me|utoa, za niedno drugo hroni~no zaboluvawe koga }e se otkrie, pacientot ne e primen vo bolnica i dodeka e `iv da prestojuva vo nea. Edinstven takov primer e samo Psihijatriskata bolnica. Navistina, vo akutnata faza bolnite mo`at da napravat problem, no po toa nema mesto i nema potreba i nema zo{to da le`at vo bolnicata. Nie psihijatrite donekade sme vinovni {to na vakov na~in go {titime op{testvoto od du{evno bolnite.

Otkako sum jas dojdena na funkcijata direktor na bolnicata nekade okolu 70-80 kreveti se namaleni za du{evni bolni. Vo bolnicata za mentalnoto zdravje ima 605 kreveti i okolu 100 dnevno-bolni~ki mesta vo Dnevnata bolnica vo Vlae. Kaj nas edna soba ima 35-36 kreveti, dodeka vo svetot vo vakvi i sli~ni institucii vo edno oddelenie nema pove}e od 30 kreveti. Se obiduvame so namaluvaweto na brojot od sedum, osum kreveti vo soba barem donekade da gi ispolnime svetskite standardi, veli direktorkata Pavlina Vaskova.

Postojat proekti za du{evno bolnite da se tretiraat vonbolni~ki i na{a tendencija sega e do maksimum da se favorizira ova vonbolni~ko lekuvawe. Tokmu za ovaa cel, minatata godina, edna prazna ruinirana zgrada koja se nao|a vo blizina na Tutunski kombinat e dodelena za centar na mentalno zdravje. Osven proektot na SZO i UNICEF, za zavisnosti od droga, ova e proekt za mentalno zdravje. Svetskata zdravstvena organizacija }e ja renovira ovaa zgrada i kompletno }e ja opremi. Ovoj t.n. "hostel" e namenet za pacienti koi nemaat kade da `iveat, no za `al, }e bidat smesteni samo 10 -12 pacienti, bidej}i za pove}e nema mo`nosti, nitu pak uslovi. Toa }e bidat mali garsonieri, me|utoa ubavo, vkusno adaptirani za da mo`at tie lu|e da se ~uvstvuvaat re~isi kako doma, dodava gospo|a Vaskova. Celta ni e {to pomal broj pacienti da prestojuvaat vo bolnicata do krajot na svojot `ivot, da im dademe mo`nost i tie da bidat vklu~eni vo op{testvoto i da ne go izgubat kontaktot so semejstvoto.