"TUMOROU VIL BI BETER"

Moja `elba, {to ja imam u{te od mali noze, e da gi nasmeam i da gi zabavuvam lu|eto okolu mene, veli Markovi}. Sekoga{ mi e zadovolstvo da napravam ne{to, a drug da go vidi i da se nasmee. Vo pedesettite godini na ovie prostori se pojavija stripovite i osobeno popularni bea Diznievite stripovi koi jas kako dete so svoite deset godini gi precrtuvav i na nekoj na~in ja ve`bav rakata.

Po zavr{uvaweto na srednoto u~ili{te se zapi{uva na Fakultetot za arhitektura i u{te vo prva godina se na{ol vo edna grupa na srodni du{i, koi isto taka se interesirale za karikaturata.

Karierata kako karikaturist ja zapo~nuva vo {eesettite godini vo NIP "Nova Makedonija". Po objavuvaweto na svoite prvi karikaturi vo "Nova Makedonija", po~nuva da objavuva i vo "Mlad borec".

No, negovoto prvo profesionalno vrabotuvawe e po zemjotresot vo redakcijata "Ve~er", kade ima svoja rubrika "Epicentar". Od 1966 do 1975 godina raboti kako glaven urednik na satiri~noto spisanie "Osten" i toa se negovite kone~ni opredelbi za profesionalno anga`irawe na poleto na karikaturata. Za ovoj period Darko veli:

Vo sedumdesettite godini, ne mo`ej}i da gi realizira svoite vizii preku stati~niot crte` i baraj}i dvi`ewe, minuta`a i pogolem prostor koj go ovozmo`uva animiraniot film, Darko re{ava da go nau~i i toj zanaet i zaminuva za Zagreb.

Po vra}aweto nazad, vo ramkite na "Osten", Darko formira studio za crtan film kade se napraveni pove}e negovi animirani filmovi za Televizija Skopje. Bidej}i vo ramkite na "Nova Makedonija" ne mo`e da opstojuva studio za film, edna grupa od "Osten" odi vo "Vardar-film", zaedno so porane{niot direktor Ante Popovski kade vo 1975 godina se formira prvoto profesionalno studio za crtani filmovi. Za ovoj period Darko veli:

Najgolemiot dostrel vo animiraniot film e "Ka{a" so koj vo 1977 godina na svetskiot festival na muzi~ko-zabavni emisii vo Montre, [vajcarija, Darko Markovi} ja osvojuva vtorata nagrada "Srebrena roza za animiran film". Za ovaa nagrada Darko veli:

Avtocenzurata vo toa vreme be{e pogolema, bidej}i nie sfa}aj}i ja su{tinata na toj sistem si sozdavavme avtocenzura, zatoa {to dovolno e urednikot dva-tri pati da ne vi objavi ne{to i pove}e ne pi{uvate taka. Cenzor nema{e, no re{avaa urednicite za koi znaevme deka bea partiski funkcioneri. Na nekoj na~in balansiravme i nao|avme na~in da si go ka`eme svoeto. Denes cenzura nema. Vo dvata vesnika kade objavuvam, toa {to go objavuvam zavisi samo od mene. Sekako, postoi mala doza na navivawe, za{to i jas sum ~ovek od krv i meso i mo`am da imam simpatii kon nekoja partija, ~ii stavovi mi se dopa|aat, no vo su{tina ne sakam da zazemam nekoi cvrsti stavovi ili strana. Zatoa koga }e se napravi gre{ka ili glupost, jas i ednite i drugite gi stavam na tapet. veli Markovi}.

Vo 1983 godina Darko raboti kako glaven urednik na kulturnata programa na Televizija Skopje.

Dojde do sudir na sfa}awata i me izbrkaa od toa mesto. Mi iskonstruiraa eden proces za da me trgnat, zatoa {to bev poliberalen vo moite sfa}awa. Osobeno toa go ka`av vo mojot film, "Belo top~e" koj isto taka e mnogu nagraduvan. Fakti~ki preku filmot e prika`ana bitkata niz celiot moj svet za slobodata na individuata, za demokratija bi rekol i za slobodno tvore{tvo, istaknuva Darko.

Za periodot od ednoumieto toj raska`uva:

Vo 1979/80 vo "Nova Makedonija" po~na da izleguva Pecko koj gi kritikuva site aktuelni dnevno-politi~ki nastani. Pecko izleguva s# do 1988 godina, do zaminuvaweto na Darko vo London.

Koga se vrativ od London prodol`iv da se zanimavam so karikaturata i svoevremeno, taa "cevka" nare~ena Pecko stana mnogu golema i ne samo {to mo`ev da di{am, tuku mo`ev i da jadam, objasnuva Darko. Po moeto doa|awe go napraviv filmot "Fasada" koj be{e politi~ki, odnosno site moi filmovi se politi~ki, bidej}i ideite gi crpam od sekojdnevniot `ivot, go opserviram, go nabquduvam `ivotot i niz moja vizura i moj kriti~arski osvrt toa im go soop{tuvam na lu|eto i ~esto pati gledam deka gi poga|am nivnite `elbi i na nekoj na~in isto mislime. Nivnata reakcija me hrani pove}e otkolku honorarot {to }e go dobijam. I sre}en sum {to eve cel `ivot, ~etirieset godini go pravam toa {to go sakam i nemam ambicii za ne{to golemo. Jas toa ne go ~uvstvuvam kako rabota, tuku kako zadovolstvo.

Markovi} ne misli oti e nekoj golem talent, tuku deka Gospod mu vrodil nekoja dobra vrska pome|u mozokot i rakata, bidej}i za nego crtaweto pretstavuva dobar spoj me|u mislite i sposobnosta na rakata da go realizira toa. Toj e profesionalec vo oblasta na karikaturata, za koja nesomneno e potrebno golemo anga`irawe i kako {to samiot znae da ka`e toj e vistinski rabotoholi~ar, zavisnik od rabotata.

Za `al vo posledno vreme mo`ebi sum najaktivniot karikaturist, zatoa {to mnogu moi kolegi ne crtaat pove}e, bidej}i ne mo`ea da se vklopat vo vremeto, vo ovoj tranzicionen period, mo`ebi zatoa {to ne mo`ea da bidat do taa merka nezavisni i slobodni. Velam za `al, zatoa {to ima{e talentirani lu|e, koi godinite gi navjasaa i ne se vklopija vo ovaa bitka, objasnuva Darko. Denes, sepak, treba malku pogolema hrabrost za ovaa rabota, pa makar bil i ednopartiski karikaturist. Vo svetot denes ima karikaturisti koi se partiski i toa ne e tajna, no kaj nas jas sfativ deka e najdobro da ne si vrzan za niedna partija, za da si ja so~uvam taa sloboda i ramnopravnost kon site. Porano se vele{e deke imame ednoumie, a jas velam deka sega imame pluralizam od ednoumija, zatoa {to vo ramkite na samata partija ima povtorno ednoumie.

Sigurno na nekoj od politi~arite i ne im se po "}eif" karikaturite na koi se pretstaveni ili ismeani nivnite postapki, a za toa Darko veli deka ponekoga{ reagiraat, no dosta kulturno. A se slu~i i da mu go demoliraat du}anot, me|utoa za toa Darko veli:

Na{ata politi~ka scena ima materijal za pravewe karikatura, no kade poto~no Darko ja crpi svojata inspiracija i materijal?

Pred nekolku godini, vo edna prigoda, rekov: Im se zablagodaruvam na premierot, na pretsedatelot na dr`avata, na Sobranieto, na site ministri i na site onie koi rabotej}i i mene mi sozdavaat rabota, so nade` deka na{ata sorabotka eden den }e prekine i na moe zadovolstvo i na zadovolstvo na moite ~itateli, raska`uva Darko. So toa mislam deka ka`av s# okolu ova pra{awe, zatoa {to momentalno sme mnogu bogat teren za rabota na ova pole i `al mi e {to sam ne mo`am da postignam kolku {to bi mo`ele so moite kolegi koi prekinaa so rabota. Zatoa {to taa kritika e potrebna kolku za narodot, tolku i za samite tie {to ja vodat. Eden pameten politi~ar od takvite karikaturi bi mo`el da crpi iskustvo i bi gi gledal signalite na narodot i bi mo`el na nekoj na~in da si napravi korekcii.