EPIDEMIJATA NARE^ENA "MAKEDONSKO PROKLETSTVO"

Hogaroviot sin Hamlet go zateknuva tatka si kako ~ita istorija i pla~e. Na pra{aweto na negoviot sin, "Zo{to pla~e{, tato?", Hogar mu odgovara: "Eve, ~itam kako Vandalite go razorile i go ograbile Rim".

Na vakviot odgovor Hamlet so ~udewe povtorno }e zapra{a: "Ne te razbiram, zo{to pla~e{ za Rim koga ti vo toa ne si u~estvuval", a negoviot tatko }e mu odgovori: "Pa, tokmu zatoa i pla~am".

Ovaa anegdota, za `al, celosno go otslikuva na{eto makedonsko sekojdnevie. Re~isi i da ne postoi mesto, bez razlika dali stanuva zbor za kafeana, rabota, diskoteka, ili nekoja slava, rodenden, svadba, itn., kade {to }e bidete po{tedeni od muabetite - "Onoj sosedot par~e napravi, s# ukrade i nikoj ni{to ne mu mo`e, denes spie na milioni dolari, a jas ni{to... za xabe sum 40 godini vo Avstralija" i na toa sli~no.

Muabetite odat dotamu {to ve}e nikoj vo ovaa Makedonska zaednica ne veruva deka imame Makedonci sposobni u{te od samoto doseluvawe vo Avstralija i nikoj i nikoga{ ne se imaat bogateno na smetka na nekoj drug ili, najmalku pak, na smetka na Makedonskata zaednica. Denes site se preispituvaat za smislata i celta da se bide primeren i da ne bide zafaten od epidemijata nare~ena "makedonsko prokletstvo", dodeka pak roditelite se dovedeni vo sostojba na koleblivost - kako da gi vospituvaat svoite deca vo edna vakva sostojba na seop{ta razgradenost, najprvo pcuewe, potoa degradirawe, deka site {to zatutkale nekakvo si ku}ar~e ili mal biznis, seto toa e steknato so aramilok?

Vakvite i sli~ni dilemi prerasnuvaat vo makedonska hroni~na bolka. Taa se {iri so svetlosna brzina. Najnapred ja napa|a osnovnata kletka na sistemot - semejstvoto, a potoa odi nagore kon op{testvoto i zaednicata. Bolkata preminuva vo globalna epidemija koja gi zafa}a site segmenti na op{testvenoto `iveewe, a od lekot nitu traga nitu glas. Namesto lek, epidemijata ni nosi deca koi s# pove}e rastat i se oddale~uvaat od Makedonskata zaednica, od makedonskite tradicii i od makedonskiot jazik. Decata, namesto doma{nite zakoni, s# pove}e gi vospituvaat zakonite na asfaltot. Roditelite se s# pove}e zbuneti i konfuzni. Tr~aat po nekakvi pari i materijalni blagodeti, a go gubat svoeto neprocenlivo bogatstvo. "Lovat vo matno", a ne znaat deka ve}e se uloveni. Stanuvaat nedostapni i tu|i za svoite deca, nervozni i netrpelivi za sebe i za svojata okolina. Decata prepu{teni sami na sebe, u~at edno od drugo.

Ednoto v~era dobilo mobilen telefon, denes ve}e mu e obezbedeno patuvawe vo Amerika za zimskiot odmor, a utre mu e veten motor "harli" od tato, kako podarok za toa {to tato ne go ima videno svojot ve}e porasnat sin. Drugoto v~era dobilo tatko tehnolo{ki vi{ok, denes treba da moli za pedeset dolari za da odi na kino, a utre... eh, utre }e ~eka sedumka na loto i }e se nadeva deka barem vo son }e mo`e i toa da gi u`iva blagodetite na svoeto drugar~e.

Deteto se frustrira. Sozdava ta`na slika za svojot svet vo koj ne saka da pripa|a, a toa e Makedonskata zaednica, no sepak e tamu. Se obiduva na sila da izleze od nea, no nema mo}. Saka barem moment da bide del od veselata slika na svoeto drugar~e, no za nego tamu nema mesto. Toj svet za nego ostanuva samo son. Frustraciite rastat i o~ajot e tuka. Kompleksot na inferiornost ostava mentalna rana vo krevkata du{a. Edna, druga, treta. Tie ja krojat li~nosta na edinkata na problemati~en na~in. Krajniot proizvod na takvata "krojka" e izgradena li~nost so somnitelen sistem na vrednuvawe koj nikoga{ nema da saka da u~estvuva i da pridonese za identitetot na Makedonskata zaednica, samo zaradi toa {to se pla{i deka i toj ili taa eden den }e zavr{at vo grupata nare~eni aramii, predavnici, kodo{i itn.

Koga stanuva zbor za Makedonskata zaednica, kade se vklu~eni crkvite, dru{tvata, fudbalskite ekipi, `enski sekcii, makedonski dobrotvorni zaednici, u~itelsko dru{tvo, e tuka pardon nema. Se "puka" so seta raspolo`liva municija. Se "gazi" po lu|e, se podmetnuva, se folira, se la`ira. S# vo ime na celta. Da se stane istaknata li~nost be{e detskiot son, neli!?

Foteljata e golema, ista takva kakva {to ja gleda{e na slikite na svoeto drugar~e. Ja mesti, premestuva, trkala i vle~e, nagore - nadolu, nebare taa mu e vinovna {to ne znae {to so nea. Maliot ~ovek vo golemata fotelja treba da se pronajde sebe si. Treba da zboruva za vrednostite, za instituciite, za kvalitetite, i za {to u{te ne, no ne znae od kade da po~ne.

Makijaveli ve}e ne proa|a, bidej}i celta e ve}e ostvarena. Sega treba da se nau~at Hristovite zapovedi. Tie ja poka~uvaat temperaturata na narodot. Malo-golemoto ~edo bo`jo sega ne smee da gre{i. Toj treba da kreira `ivot za site po silata na dodelenata funkcija. Treba da izgradi vrednosen sistem vo na{e ime. Treba da sozdade sre}a me|u nas.

No, kakov poinakov sistem od onoj {to samiot go poseduva mo`e da ni ponudi nam? I kakva toa nova sre}a }e treba da o~ekuvame vo uslovi koga relaciite vo sistemot ne funkcioniraat i se takvi kakvi {to se? Dali sme svesni za op{testvenata katarza koja s# pove}e n# opkru`uva i koja uspeva da n# samouni{ti site nas vo pogolema ili pomala mera?

Dali sme svesni deka pred na{i o~i se "ubiva'' tradicijata na domot i semejstvoto, se "valka" dostoinstvoto na ~ovekot, se uni{tuva ubaviot zbor, se gazi po kulturata na `ivotot. Od druga strana, se neguva razvratot, se kupuvaat za sitni potrebi mladi `enski tela, se manipulira so du{ata na poedinecot, se izdignuva na piedestal grdiot zbor, omrazata i zloto, se gradi nova kultura na `iveewe koja ni oddaleku nema moralna dimenzija. Bukvalno s# se izmestuva.

Izmestena e detskata du{a, izmesten e sistemot. Osnovnata kletka `ivee nadvor od prirodnite granici. Sistemot ne ja vra}a nazad. Naprotiv. Ja motivira da odi do kraj vo zloto. A zloto ne poznava granici. I do koga vaka?

S# dotoga{ duri ne se dopre vrvot, kulminacijata na ~ovekovata dekadentnost i izopa~enost. A potoa linijata nema kade pove}e da odi. ]e se upati kon normalnoto. Nazad kon topliot dom kade {to }e rastat zdravi deca. Nazad kon tradicijata na po~ituvawe, qubov i dobrodu{nost. Nazad kon doblestite na ovozemskiot svet. Nazad kon humaniot ~ovek. Toa e edinstveniot vistinski pat.

Poentata na vistinskiot pat sekoga{ se pronao|a i zapo~nuva od verbata vo ~ovekot i negovata du{a. Vo ime na taa verba morame da gi splotime silite. Zaedno.