Retko se znae deka ogromen fond na makedonski zborovi se prisvoeni niz vekovite vo albanskiot jazik. Za daja zadovolam qubopitnosta na ~itatelite i da gi uveram istite, }e navedam mal del od ona {to go nazna~uva Seli{~ev, a smetam deka i toj ne e kompleten. Eve nekoi primeri: astлn, barishtл beda, bigor, bogat, borinkл, bozhur, brazdл, brek, daris, dever, dлrvar, dim, dom, domaqin, glinл, gostis, grabis, gulap, hostлn, jarm, kastraveз, kasnes, klukas, knez, kobл, kofзek, kokosh, kolar, kolibe, konop, kosar, kosh, kotel, kovaз, kozhuf, krevat, kulak, kulaз, kurvл, kvaзka, kozл, ledinл, lesл, lopatл, lubлniзл, matukл, maзorr, merл, merzis, momл, mrezhл, nлvojл, opingл, patak, patkua, pelin, piaviзл, pleme, pobratim, pod, pokrovл, porez, postava, potere, potok, pras, pogaзл, pushkл, rasoj, razbitis, rekл, rendл, reshit, rizл, rod, rok, rub, sablл, san, sisл, skotл, skrivniзл, stol, stopan, strazhл, strojnik, struk, shapkл, shtravis, topan, topola, trap, trem, trup, зarre, зekan, xhлp, зetл, зuditem, vedr, versnik, veselit, vikas, vladikл, vojna, vojvode, vrrabeзkл, vranл, vrele, zagoren, zakon, zhabл, zhar, zagon itn.

Seli{~ev veli: "Koga i pri kakvi okolnosti se pojavile Albancite - ne ejasno. Soznanijata za niv se pojavuvaat od 11 vek". Slovenite gi predale tie zborovi (Alb) soglasno svojata fonetika LBїNї ili RABїNї. Nekoi stranski avtori smetaat deka tie vodat poteklo od Uzite, koi se naselile od Azija vo Severna Albanija vo 1062 godina. Prvite dokumenti za niv se pojavuvaat tokmu vo toj period. Godinata 1097 e svrzana so nivnoto spomenuvawe vo voeni sudiri. Albancite prv pat se sre}avaat i vo gramotata na Stefan Vladislav od 1242 godina, vo koja im se zabranuva da zimuvaat vo reonot na Virpazar. Lingvisti~kite podatoci, morfologijata, ka`uva deka dvi`eweto na ovie po~nuva od sever na jug. Koga do{le do pritokata na Crn Drim, Bistrica, Makedoncite u{te ja imale vo upotreba bukvata ‡ koja pove}e im zvu~ela na U otkolku na I. Spomenatata bukva se smeta deka bila vo upotreba do 13 vek. Isto taka od toa vreme pravena e supstitucija na ST vo SHT vo govorniot jazik, taka {to namesto B~JSTRICA tie nazivot go izgovarale Bushtrica. Vo ovoj period naseleni se vo Librazhdi kade seloto DRAGOST~JN, po fleksijata dobiva novo albansko glasnozvu~ie Dragoshtuna. Spored Seli{~ev SK od makedonskiot jazik se transformira vo SHK vo albanskiot, L vo J, a O vo U, taka {to SKLAVINI se transformita vo SHKJA, SHKJEJI, a po ovaa supstitucija SKOPJE se preobrazuva vo SHKUPI, SUHA vo SOHA. Preseluvaweto na jug do Saranda bilo mnogu podocna, koga Makedoncite ~J po~nuvaat da go izgovaraat kako I, taka {to rekata B~JSTRICA do Saranda ve}e ja izgovaraat Bistrica, isto Su{ica blizu Valona ja izgovaraat kako Su{ica.

Vo prvo vreme Albancite `iveeja vo planinite, se zanimavaa so sto~arstvo i od tamu proizleguva nivniot zbor ba~. So lingvisti~kiot element, formantot ilo, se dobiva zborot upotrebuvan kaj nas ba~ilo. Pri preseluvaweto vo novata tatkovina, Albancite ne `iveele na isto mesto. Dvi`eweto zaradi toa im bilo od sever na jug, vo potoplite kraevi, bidej}i `iveele na planini. Zaradi toa vo prvo vreme tie nemaa postojani `iveali{ta, gradovi. Za okupiraweto na Albanija }e go pu{time da ni raska`uva Seli{~ev, a tvrdewata za karakternite osobini na Albancite niz vekovite, koi se dadeni vo tekstot podolu, se isto taka prezemeni od Seli{~ev. Spomenatiot avtor veli deka Albancite `iveat vo ogromni semejstva i nekolku pater familias (plaku), sostavuvaat sovet na plemeto, na ~ie ~elo stoi stare{ina, priznat od site rodovi na tie plemiwa. So tekot na vremeto, albanskite gorani, cvrsti vo svojata rodovska organizacija, svrzani so besa i so krvnata osveta, se naseluvaat vo dolinite i go pot~inuvaat slovenskoto naselenie, kade rodovskata vrska ne bila taka tesna kako kaj Albancite. Sekoj ~len od albanskoto pleme u`ival za{tita. Dokumentite od 14 vek ne ka`uvaat za Albancite kako postojano naseleni vo Albanija. Za ovoj narod dokumentite ka`uvaat deka bil ov~arski i zabele`uva za poedinci od niv kako ~uvari na manastiri, pati{ta, voeni stra`i itn. Ovoj narod vo 15 vek vr{i burno i silno rasprostranuvawe vo Albanija. 17-19 vek pretstavuva burna eksplozija na jug i zapad so razru{itelen razbojni~ki pritisok i krvav teror pri naseluvaweto.

Po turskata okupacija sklonostite na Albancite kon grabe`ot i raz bojni{tvoto se zasiluvaat. Sviditelstvata za takvi razbojni{tva idat od 13 do 20 vek. Vo 1325 godina Marino Sanuda Torselo n# izvestuva deka Albancite gi opusto{ile Valona i Belgrad. Aramiski i razbojni~ki naklonosti Albancite poka`uvaat i vo novite mesta na svoeto `iveewe. Za preselenite Albanci vo Italija postojat dokumenti koi gi karakteriziraat kako razbojnici. Vo sovetot na Ankona vo 1458 godina prezemeni se razni merki protiv razbojni{tvoto na Albancite. Vo Slepe~koto evangelie ~itame deka vo 1780 godina e izvr{en razbojni~ki pqa~ka~ki napad od Albancite na manastirot, kade go izgoruvaat igumenot Kiprijan i so sebe odnesuvaat s# {to bilo vredno. Prof. Gigo Mileski vo Almanahot na Filozofskiot fakultet od 1955 godina, na stranica 114, naveduva letopis vo koj e zabele`ano deka vo 1805 godina, vo okolinata na Struga, nekoj Ja{ar-beg i Abas-beg ograbile 30.000 grla krupen i siten dobitok. Struga bila ~esto pqa~kosuvana od ka~acite.

Dosta Albanci vo turskiot periot bile pa{i i begovi koi se poistovetuvale so Turcite. Tie vo svojata administracija gi vrabotuvale svoite sonarodnici, go obrazuvale ba{ibuzukot i go poddr`uvale aramilakot, ubistvata, pale`ite. "ALBANC~J I RAN~"E XIV V. I V POSLEDUЬ:IE VEKA V GRABE@E VIDДT YNA^ITEL~NOE SREDSTVO V SU:ESTVOVANIЬ". Seli{~ev. Razbojni{tvoto i nasilijata na Albancite imaa takov rezultat {to makedonskoto naselenie ili is~eznuva{e ili bega{e vo drugi mesta ili se poalban~uva{e. Tie Makedonci koi ostanuvaa vo Albanija bea prinudeni da stanat Albanci. Golem del od Albancite se od makedonsko poteklo vo Albanija. Procesot na albanizacijata bil silen i traen. Vo albanskite li~ni imiwa i prezimiwa sre}avame mnogu makedonski designati: Berberi, Veseli, Vinca, Vojnika, Gra`dani, Domazeti, @upani, Zinipotok, Zlatku, Kasapi, Kastrati, Kova~i, Kozica, Kolari, Koqa~, Konduraxi, Ko~ani, Ko{ari, Krasni}i, Krivci, Krtovci, Majko, Malina, Meta, Obal, Obol, Ostreni, Reka, Resica, Re~ani, Re~i, Paliku}a, Papratnik, Peso~ani, Piperku, Poqaku, Polo`ani, Starova, Struga, To~i, ]orbajrami, Uka, Hoti, Fidani, ^upi i bezbroj drugi makedonski patronimi i eponimi. Mnogu Makedonci od sredna Albanija se preselile vo Polog, Debarskiot, Bitolskiot, Ohridskiot, Prespanskiot kraj. So pojavuvaweto na razbojni{tvoto i raznite pritisoci na Albancite od krajot na 13 vek po~nuva preseluvaweto na makedonskiot narod na jug i zapad. Samite novi nazivi ozna~uvaat begawe od svoeto rodno mesto: Be`ani, Begunci, Pribegi Selenica, Progonat, Novo selo, Selane nad Debar. Naselbite od prebeganite po~esto se imenuvani kako starite mesta. Poradi toa imame dosta sli~ni mesta so isti nazivi vo Albanija i Makedonija. Groto semejstva od Struga, Debar i od drugi punktovi na Zapadna Makedonija se preseleni od Albanija. Milev gi naveduva slednite podatoci: od Golo Brdo makedonskoto naselenie masovno se iseluva vo Debar i Struga. Preselenicite vo Struga se slednite: ^akarovci vo 17 vek, vo 18 vek se preseluvaat Miladinovci, Golabovci, Milevci, podocna Negrievci preku Steblevo, Klenkovci preku Klewe. Od Ohridskoto Ezero od Albanija se preseluvaat od Rajca Lazorovci, od Lin Jonovci, od Starovo Starovci. Od Moskopole vo Struga se preseluvaat Misovci, @upanovci, od Mati Matovci, od Kavaja Kavaevci itn. Spored Seli{~ev, vo selo Rosoki se preseleni 49 semejstva, vo Treson~e 7 semejstva, vo Lazaropole 42 semejstva, vo Trbi{te 16. Vo selo Nikiforovo od Ljura i Mati se preseleni: Mato{ovci, Macanovci Radi~ovci, Velanovci itn.

Pa{ata Abdurahman, od albansko poteklo, go izbrkal postojanoto makedonsko naselenie od selata na sever od Polog, Stra`a i Kotlino i naselil Albanci. Istoto se slu~ilo vo Tearce kade pa{ata naselil Albanci od Mati, Dukaxin, Mirdita, Quma. Od konzulite vo Bitola postojat podatoci deka Gostivar bil grad na anarhija i nasilija. Izve{taite na konzulite od Bitola i Prizren se polni so u`asi. Bidejki albanskoto naselenie be{e stolb na Otomanskata imperija, potpomognati od albanskite i turskite pa{i i begovi, tie gi naseluvaat tamu kade se ~uvstvuvaa nesigurni. Vo "MAKEDONSKIE KODIKI …" Seli{~ev ka`uva deka vo periodot na nasilni~koto albansko naseluvawe gi snema selata: Nir na Treska, Kozarevo, Vinsko do [i{evo, gradot Orehovnik kaj Debar, seloto Be`anovo Debarsko, seloto Dedeno stru{ko itn. So pomo{ na pa{ite i begovite po~nuva kolonizacija na Albancite na Skopsko. Vo gorecitiranoto delo, Seli{~ev tvrdi deka vo XVII vek Bojane, Brest, Dolno Svilare, Glumovo, Borovo, Vrtekica, Gr~ec, Dikovec, Sveta Petka, ^ajlane, vo Tetovskiot kraj: Pani~are, Debarskiot: Blato, Bomo, Ra{ani, Goleica, Vi~i{a, Gorica, Konari, Ome`e, site napomenati sela pred toa bile so makedonsko naselenie. Spored profesor Milev, etni~koto {arenilo vo Struga po~nuva pri krajot na 17 i 18 vek, kako i vo drugite punktovi vo Zapadna Makedonija. Pod zakrila na Xeladin-beg makedonskite sela: Mislode`da, Delogo`da, Vele{ta, Zagra~ani, Radoli{ta, Kali{ta, Frngovo itn se pretvoraat vo albanski so dojdenci od Mokra i Zapadna Jablanica, voedno drugi Albanci od Mati, Quma, Rajca se doseluvaat vo Struga. Za da se za{titat od zulumi od ka~acite, pogolem del od makedonskoto naselenie vo Labuni{ta, Oktisi, Zagra~ani se islamiziraat. Toa go napravile i nekoi vo Struga: Xeladinovci i [eovci koi poteknuvale od popsko koleno.

Vo "MAKEDONSKIE KODIKI …" Seli{~ev veli: "XVIII VEK V OSOBENOSTI EGO VTORAД POLOVINA - VREMД STRA[NOGO PROIYVOLA SO STORON‡ TURECKOGO GOSPODSTVUЬ:EGO KLASSA I VREMД RAYBOJNI^ESKIH NA"ESTVIJ ALBANCEV".

"Nova Makedonija" od 13.IX.1994 godina, davaj}i izve{taj od popisot od istata godina, konstatira deka tuka `iveele ~etiristotini i dvaeset iljadi Albanci, od koi sto i dvaeset iljadi bile so nereguliran dr`avjanski status. Na golemo se zboruva deka SDSM od ovie toga{ napravile sto pedeset iljadi novi dr`avjani. Ni{to toa ne e ~udno, koga na parite od 100 denari e napi{ano: "Skopje gravura od 1594 god. prozorec od albanska ku}a". Ima li pogolema sramota i nepravda koga se znae deka vo 16 vek [iptarite ne samo {to ne bile tuka, tuku vo toj vek prete`no vo Albanija `iveelo makedonsko naselenie. A i ovie {to se na vlast ne se znae kolku }e napravat avtohtoni: od begalcite, od zakonot za dr`avjanstvo so 10 godini sta`, od azilantite od Evropa. Treba da o~ekuvame {ok po popisot i po nivnoto zaminuvawe od vlasta.