MAKEDONSKI DREVNINI VO TU\I MUZEI

Vo minatiot vek isklu~itelno vredni predmeti, na ilegalen ili legalen na~in, se izneseni od dr`avava po~nuvaj}i od Belgrad i Bugarija, pa s# do zapadnoevropskite zemji: Germanija, Holandija, Belgija, Francija, Romanija i Ungarija.

Narodniot muzej vo Belgrad poseduva nekolku izvonredno zna~ajni arheolo{ki predmeti najdeni vo Makedonija: zlatnata maska od 6 vek pred Hrista i krater - posada za vino od arhajskiot period, najdeni vo Trebeni{te, Ohridsko. Vo tamo{niot muzej se nao|aat i satirot od Stobi (2-1 vek pred Hrista), statuata na Atena Partenos, eden vek pred Hrista, pronajdena vo selo Bukovo, kaj Bitola. Mnogu zna~ajna e i ikonata, odnosno levata polovina od "Ra|awe Hristovo" od po~etokot na 14 vek, koja se nao|ala vo crkvata "Sveta Bogorodica Perivleptos" i mnogu drugi.

Vtorata zlatna maska od Trebeni{te, Ohridsko se nao|a vo Arheolo{kiot muzej vo Sofija, Bugarija. Ovoj muzej e sopstvenik na kolekcija moneti najdeni vo Makedonija - pajonski oktodrahmi i na Samuiloviot natpis od Golem Grad, Prespa. Od druga strana pak, golem broj srednovekovni dokumenti se nao|aat vo arhivite vo Rusija.

Tie predmeti se naj~esto legalno izneseni od zemjava, vo periodot me|u dvete svetski vojni, koga ne postoela SFRJ. Za tie raboti se gri`i posebna komisija pri Ministerstvoto za nadvore{ni raboti. Bi bile sre}ni koga bi vratile del od ikonite. Predmetite mo`e da se vratat po pat na bilateralni dogovori ili po pat na kompenzacija, razmena, veli Dragi{a Zdravkovski, zamenik-direktor na Muzejot na Makedonija.

Pred dve godini, vo javni i privatni kolekcii vo stranstvo se nao|ale pove}e od 10.000 vredni arheolo{ki predmeti. Poslednite dve godini nivniot broj e zgolemen.

Ne postoi apsolutno nikakva osnova da se vratat nazad. Nekoj platil za tie predmeti vo minatoto i sega ne se vo na{a sopstvenost. Mati~nite zemji imaat pravo da si gi baraat predmetite, a sega{nite imateli imaat pravo da gi odbivaat nivnite barawa. No, barem se znae kade se i na niv pi{uva kade se pronajdeni. Ako predmetite se vra}aat na toj na~in, toga{ treba da se ispraznat Britanskiot muzej ili Luvr, za{to se polni so dvi`ni, pa duri i nedvi`ni naodi od celiot svet. Polovina od nasledstvoto na Egipet e tamu, veli Kosta Balabanov, istori~ar na umetnosta.

Stru~wacite se kategori~ni deka pogolem problem pretstavuva ilegalnoto iznesuvawe predmeti. Pova`no e da se najde na~in da se zaprat kra`bite na lokalitetite. Toa mora da se sankcionira. Postojano se kradat predmeti od Makedonija i se prodavaat nadvor od zemjava, veli Balabanov.

^uvaweto, koristeweto i za{titata na arheolo{koto nasledstvo vo Makedonija, se uredeni so Zakonot za za{tita na spomenicite na kulturata, donesen vo 1973 godina i so Zakonot za muzejska dejnost, donesen pred 21 godina.

Izvozot na arheolo{ki predmeti i drugi kulturni dobra od zemjava e zabranet, no se odnesuva samo na spomenicite na kulturata. Vo Makedonija postojat 4.650 arheolo{ki lokaliteti, a samo 102 se proglaseni za spomenici. Toa zna~i deka dvi`noto kulturno nasledstvo, za koe ne e utvrdeno svojstvoto "spomenik na kulturata", e pod re`im na sloboden izvoz i iznesuvawe vo stranstvo.

Ekspertite velat deka vo Zakonot postoi neurednost i vo oblasta na kolekcionerstvoto. Poradi zgolemeniot interes za dvi`nite arheolo{ki naodi, brojot na kolekcionerite i predmetite postojano se zgolemuva, a naj~esto predizvikuva i pojavi na kra`bi i nelegalna trgovija. Za kolekcionerstvo, zna~ajni pravila se utvrdeni vo ramkite na Sovetot na Evropa i Evropskata unija. Kaj nas, ve}e 20 godini, stru~nite lica postojano uka`uvaat na itno donesuvawe zakon za kolekcionerstvo, koj s# u{te go nema.