[ESTA MAKEDONIJA: Po povod 92-godi{ninata od ra|aweto na makedonskiot poet i revolucioner Ko~o Racin

"BELI MUGRI" VO HOLANDSKIOT GRAD ROTERDAM

Pi{uva: Blagoj~e DIVJAKOSKI

Vo Roterdam e registrirano Makedonsko kulturno zdru`enie so neprofiten status po imeto na najpoznatata zbirka poezija na Racin - "Beli mugri"

Donesovme i Odluka za pristapuvawe vo mre`ata na Svetskiot makedonski kongres vo interes na procesot na semakedonskoto obedinuvawe, izjavi pretsedatelot na Zdru`enieto, g. Risto Filipov

Po povod 92 godi{ninata od ra|aweto na Ko~o (Kosta Solev) Racin eden od osnovopolo`nicite na makedonskata sovremena poezija, na 22 dekemvri (denot na ra|aweto na Racin) od grupa makedonski intelektualci vo Roterdam e registrirano Makedonsko kulturno zdru`enie so neprofiten status po imeto na najpoznatata zbirka poezija na Racin - "Beli mugri".

Zdru`enieto usvoi Statut i Programa za rabota, a osnovnite celi se fokusirani kon razvivawe na pogolemo prijatelstvo me|u Makedoncite i Holan|anite, afirmacija na dr`avata Makedonija i literaturniot dostrel na poetot Ko~o Racin, izjavi po izborot pretsedatelot na Zdru`enieto, g. Risto Filipov. Golem predizvik za na{eto Zdru`enie pretstavuva idnata 2001 godina, bidej}i Roterdam e eden od kulturnite gradovi na Evropa, a donesovme i Odluka za pristapuvawe vo mre`ata na Svetskiot makedonski kongres vo interes na procesot na semakedonskoto obedinuvawe.

Rakovodstvoto na Zdru`enieto go so~inuva pretsedatelstvo vo sostav: g. Risto Filipov, pretsedatel, g. Mile \or|ievski, sekretar, g. Qup~o \or~eski, blagajnik i ~lenovite na pretsedatelstvoto: g. Aleksandar Tomov, g. Marjan Kocev, g. Jovan \or~eski, g. Ilija Taleski i g. Goran \or~evski.

So svoe prisustvo Zdru`enieto "Beli mugri" go poddr`a i go pozdravi pretsedatelot na Svetskiot makedonski mladinski kongres g. Goce Durtanoski so potsetuvawe za zna~eweto na li~nosta i deloto na poetot Ko~o Racin, a poddr{ka na novoformiranoto Zdru`enie be{e dadena i od preostanatite makedonski dru{tva i klubovi koi egzistirat vo Holandija.

BIOGRAFIJA

Kosta Apostolov Solev Racin e roden na 22 dekemvri 1908 godina vo Veles. So osnovno i sredno obrazovanie se zdobiva vo rodniot grad, a podocna prodol`uva vo Zagreb. Posebno vlijanie vrz poetskiot pravec na Racin davaat makedonskite prerodbenici - sogra|ani Jordan Konstantinov - Xinot, Vasil Glavinov i Rajko @inzifov. Negovite prvi pesni "Rezultat" i "Sinovi na gladot" se objaveni vo zagrebskiot vesnik "Kritika" (1928), a podocna redovno objavuva vo "Na{ vesnik", glasilo na makedonskite studenti vo Zagreb, naj~esto pod psevdonimot Neven Pejko. Najpoznatoto delo, stihozbirkata "Beli mugri" ja objavuva vo Samobor (Zagreb) vo 1939 godina, a slednata godina (1940) go objavuva istoriskiot napis "Razvojot i zna~eweto na na{ata nova literatura" vo "Rabotni~ki nedelnik" vo Zagreb. Vo 1941/42 e interniran vo zatvorite niz Jugoslavija i Bugarija.

Vo 1943 godina se vra}a vo Zapadna Makedonija na planinata Lopu{nik kade se nao|a Vrhovniot komanden (centralen) komitet i pe~atnicata "Goce Del~ev". Pod mo{ne somnitelni uslovi, makedonskiot poet i revolucioner Ko~o Racin tragi~no zaginuva na 13 juni 1943 godina i pri~inata za negovata smrt do den denes ne e razjasneta.