NOV PERIOD VO RAZVOJOT NA MAKEDONSKIOT JAZIK

Makedonskoto prosvetitelstvo e bogato so zna~ajni li~nosti, me|u koi e sekako i Joakim Kr~ovski. Toj, zaedno so Kiril Pej~inovi}, go voveduva narodniot jazik vo literaturata i so toa ja vostanovuva literaturata na makedonski naroden jazik. So nivnite dela zapo~nuva eden nov period od razvojot na na{iot pismen jazik, smel skok od govorna tradicija vo pi{an beleg. Toj naroden jazik prvpat se osposobuva za literaturna upotreba. Ovie prvi makedonski pisateli toj is~ekor go pravat vo ramkata {to ja ovozmo`uva srednovekovnata religiozna sredina. Poto~no, tie sozdavaat crkovno-pou~na literatura na naroden jazik, razbirlivo so silno prisustvo na crkovnoslovenski elementi (ne{to {to ve}e be{e izrazeno vo damaskinarskata kni`nina). Na toj na~in nivnite knigi pobudile `iv interes ne samo kaj crkovnite lu|e, tuku proniknale dlaboko vo narodot, bidej}i narodniot jazik be{e edinstveno prigoden za narodna prosveta. Mudriot Kr~ovski se povel po makedonskiot raska`uva~ i umeel da gi transformira bibliskite sodr`ini vo apokrifni. Originalnosta na temite ne e negova silna strana. Glavno preveduval ili pravel kompilacii od pove}e razli~ni dela. Me|utoa, so preveduvaweto vnesuval i niza elementi od `ivotot na makedonskiot ~ovek i na toj na~in prevodite gi oblagoroduval i gi aktueliziral. Se projavil kako ~ovek {to ja ceni i ja propagira prosvetata, borej}i se taka protiv zaostanatosta i raznite zabludi. Vo negovite tekstovi ne e prisuten samo kratovskiot dijalekt, tuku po{irokoto dijalektno podra~je, t.e. severoisto~nite makedonski dijalekti, so {to gi nadminuva lokalnite dijalektni granici. So toa toj jazik go {iri opsegot na porakata {to ja predava i pridobiva pogolem broj ~itateli i slu{ateli. Teodosij Sinaetski ni ostavil eden poetski opis za crkovnoslovenskiot jazik kako klu~ od zlato i srebro, a narodniot jazik kako klu~ od `elezo i ~elik {to go otvora srceto na prostiot ~ovek.

Se znae deka Joakim Kr~oski e roden vo s. Oslomej, Ki~evsko vo sredinata na 18 vek, deka se {koluval vo manastirot "Sv. Jovan Bigorski" i vo Carigrad. U~itelstvuval vo Kratovo, a prosvetno-kni`evnata dejnost ja obavuval i po{iroko, vo crkvite i manastirite vo Isto~na Makedonija. So Kr~ovski, Kratovsko povtorno se projavuva vo na{ata istorija prodol`uvaj}i ja pismenata tradicija na Kratovsko-zletovskata {kola. Vo Budim 1814 godina gi otpe~atil delata "Slovo iskazanoe zaradi umiranie" i "Povest radi stra{nago i vtorago pri{estvija Hristova". Samo tri godini podocna izleguvaat "Sija kniga glagolaema Mitarstva" i "^udesa presvjatija Bogorodici". Poslednoto delo "Razli~na pou~itelna nastavlenija, vo obem od 310 stranici e izlezeno 1819 godina. Spored Bla`e Koneski "^udesa presvjatija Bogorodici" e prva zbirka raskazi ili prikazni prevedeni na makedonski jazik. Knigite se ~itale za vreme na bogoslu`bite kako pouki za vernicite. Vo 1820 god. od ovozemniot svet Kr~ovski zaminuva vo kulturnata istorija na Makedonija.

Za mene e mnogu interesen eden podatok {to go sretnav kaj Bla`e Ristovski (vo negovata kniga "Istorija na makedonskata nacija", Skopje 1999, st.19-29). Imeno, toj ka`uva deka bugarskiot u~itel, u~ebnikar i kni`ar Haxi Najden Joanovi~ od Tatarpazarxik vo 1846 god. vo "Slavenobolgarija", deloto na Joakim Kr~ovski "^udesa presvjatija Bogorodici" go prevel od "slavenskij" na "slavenobolgarskij" jazik. Duri i vaka formulirano, spored Ristovski, ova prvo preveduvawe od makedonski na bugarski jazik (celo edno stoletie pred ozakonuvaweto na makedonskiot literaturen jazik) svedo~i ne samo za ~uvstvoto na Bugarinot za razli~nosta na makedonskiot jazik od bugarskiot, tuku i za posebnosta na makedonskiot narod od bugarskiot.

Go izvrvevme patot od "Razli~na pou~itelna nastavlenija" do makedonsko pismo i jazik vo svetskata elektronska mre`a.