VODNO ZABRANET GRAD

Vo Skopje seu{te "carskata rezidencija na Vodno" e nepristapna za obi~niot "mrtovec". U{te na patot pred da vleze{ vo nivnata rezidencija }e te zapre policija i vo kolku ne pripa|a{ na nivniot "klan" }e te vrati nazat. Kako dete seu{te se se}avam na seloto Dolno Vodno kade ima{e mnogu selski ku}i i sred selo edna ubava crkva. Eden den vo 1948 godina seto toa go sru{ija i na istoto mesto napravija edna zatvorena rezidencija vo koja toga{niot pretsedatel Lazar Koli{evski so svoite ministri se vselija vo mnogubrojnite vili. Na nas decata ni go zabranija patot za Vodno niz toa mesto i ottoga{ do den deneska e toj del na Vodno "zabranet grad" za obi~niot ~ovek.

^esto pati narodot se pra{a zo{to tolku se krijat? Zo{to tolku golemo obezbeduvawe na ovie "narodni" politi~ari.

Jas sum pominal golem del od svetot i nepoznavam i ne sum videl takvi zabraneti rezidencii kako Vodno vo Skopje.

Vo Va{ington Belata ku}a e vo centarot na gradot, ogradena so edna mala ograda. Duri ednata polovina e otvorena za sekojdnevna poseta od turistite. Tamu na primer se slikav jas vnatre so eden od stra`arite u{te vo dale~nata 1969 godina. Duri i carskite dvorovi vo Paris, Berlin, London, Stoholm, Kopenhagen se vo centarot na gradot, me|u narodot. Ovde ovie na{i politi~ari, pobegnale od narodot, duri se izolirale od nego, a sakaat da se prestavat kako narodni politi~ari.

Da ne zboruvam za nivnoto upadlivo obezbeduvawe koga odat me|u narodot. Letovo jas bev na edna teatarska prestava na Samoilovata tvrdina i tamu pove}e se iznagledav lu|e od obezbeduvaweto na presedatelot, otkolku glumci na binata. Publikata pove}e gleda{e vo golemoto upadlivo obezbeduvawe na presedatelot, koe se {eta{e niz tvrdinata, otkolku vo ubavata teatarska prestava.

I zapadnite politi~ari imaa obezbeduvawe, samo {to toa e neupadlivo, diskretno i te{ko ~ovekot go zabele`uva.

Denovive makedonskata policija kupi nekolku stotini avtomobili Krajsler i zamislite akciite na fabrikata vo Detroit po~naa rapidno da pa|aat. Duri se zboruva za bankrot na fabrikata. Kolku sme bile mo}ni nie Makedoncite, Amerika mo`e da ja urneme!

O~igledno na{ava policija se modernizira, ama po~nala od bukvata [, a ne od bukvata A. So golemoto kupuvawe na Krajslerite, narodot ne ~ustvuva nekoja pogolema bezbednost. Sitniot i krupniot kriminal se zgolemuvaat, ~itame sekojdnevno za grozomorni zlo~ini koi gi ima se pove}e i pove}e. Policajci na uli~nite trotoari ve}e pove}e godini ne sme videle.Toa bilo nedemokratski, mislat na{ive politikanti. Otidite vo pogolemite gradovi niz svetot na sekoj pedeset metri stojat po dvajca policajci koi preventivno gi {titat gra|anite i na potencijalniot kriminalec indirektno mu davaat na znaewe, deka tuka nema nikakva {ansa za nego.

Kaj nas kriminalcite se {etaat slobodno niz ulicite a mirnite makedonski gra|ani vo pet satot popladne, koga }e se stemni gi zaklu~uvaat vratite i portite i se zabarikaduvaat vo svoite stanovi. Skopjani ve}e podolgi godini nave~er ne {etaat niz starata ~ar{ija i leviot breg na Vardar, duri i na desniot kej na Vardar vo posledno vreme se zabele`ani golemi nasilstva i napadi na gra|anite.

Toa se slu~uva samo zaradi toa {to nemame REVIRNI POLICAJCI koi se zadol`eni da {etaat pe{ki po svojot revir i da kontaktiraat so gra|anite. Nie vo Germanija si gi znaevme na{ite revirni policajci koi sekojdnevno gi gledavme i pozdravuvame i koga ima{e nekoj problem so niv najprvo kontaktiravme. Ovde kaj nas ~ovek nema na kogo da se obrati za pomo{ ili informacija. Jas gi poznavam mnogu dobro sega{nive politi~ari i toa mene mnogu ne me ~udi, lu|eto nemaat `iveeno nadvor, ne znaat kako se pravi red i mir i zatova imame vakva sostojba, so kriminalot koja e zagri`uva~ka. Svetskata banka i me|unarodniot fond ne mo`at da ni ka`at kako da si go napravime vnatre{niot mir vo dr`avata. Toa e na{a rabota.