SVE]I NA ISPUSTENITE GROBI[TA OD PREDCITE

Mite Mi{okov isto bil vo isto~nite zemji, vo Republika Ungarija i se vratil vo Skopje vo 1956 godina. Toj patuva{e so nas vo rodnoto mesto Setina. Koga pristignavme vo seloto, se upativme kon nivnata ku}a, koja se nao|a vo blizina kaj crkvata "Sveta Bogorodica". No, od nivnata ku}a nema{e ni{to. Na toa mesto be{e izgradeno igrali{te za mesnoto naselenie. So toa Mite Mi{okov be{e mnogu razo~aran i ne mo`e{e da se re{i za sudbinata na nivnata ku}a. I toj re~e: Se gordeam {to se izgradi igrali{te za mladite i pak }e se spomenuva vo istorijata deka na ova mesto postoe{e nekoga{ Mi{okova ku}a. So negovite ubavi zborovi nie go napu{tivme mestoto.

Otkako go napu{tivme spomenikot na po~inatiot tatko na Spase Rusev i se upativme kon nivnata ku}a, koja se nao|a pod crkvata "Sveti Dimitrija", toj so gordost saka{e da & ja poka`e na svojata sopruga Marika rodena vo Skopje, kako i na snaata Rula koja e rodena vo selo Bumbuki vo Kostursko i na svojata vnuka Sne`e rodena vo Skopje. No, od nivnata ku}a ni{to nema{e, zatoa {to be{e celosno razru{ena. Na ova mesto ima{e izgradeno {tali za siten i krupen dobitok i ne mo`e{e da ni raska`e za nivnata ku}a kako izgleda, bidej}i bil male~ko dete i ne mo`el da se seti kakva bila ku}ata, za{to pove}e ne postoi. Dodeka soprugata, snaata i vnukata ne bea razo~arani. Tie se gordeat so toa {to seloto e mnogu ubavo izgradeno, vo edna prekrasna kotlina, so tie prekrasni planini, livadi i so ubavata Stara Reka.

So grupa selani se upativme kon manastirot "Sveti Nikola", koj se nao|a pome|u selata Setina i Popadija. Tamu n# pre~ekaa soselanite koi go slavea ovoj praznik na 19 maj 2000 godina, odnosno leten "Sveti Nikola". Na ovoj praznik vo manastirot doa|aat lu|e i od drugite okolni sela. Dodeka traeja crkovnite obi~ai, nie gledavme i slu{avme vnimatelno, iako nekoi od nas ne go razbiraa jazikot. Odgovornite lica od manastirot ni postavija masi i stolici i po zavr{uvaweto na crkovnite adeti ni dadoa crkveno lep~e, odnosno nafora. Po toa ni dadoa ru~ek podgotven od na{ite soselani koi dobrovolno ja pomognaa crkvata.

Trojcata sve{tenici ni dozvolija da snimame so kamera i so aparat da go slikame manastirot. So sve{tenicite razgovaravme koga e izgraden manastirot i tie ni raska`uvaa deka e izgraden od edinaesettiot vek. Vo blizina na ova mesto bilo izgradeno seloto, so uka`uvaweto na istoriskite belezi, so poka`uvawe na manastirot i drugi ostatoci {to se nao|aat sproti manastirot. So propa|aweto na Samoilovoto carstvo, ovaa naselba zaedno so tvrdinata Kale bila izgorena od Vizantijcite. Naselenieto bilo prinudeno da se naseli kon zapad na dva do tri kilometri od manastirot "Sveti Nikola". Do edinaesetti vek seloto se vikalo Seli{te. Po preseluvaweto od edinaesettiot vek seloto go nosi imeto Setina so sega{nata mestopolo`ba.

Potoa so na{ata grupa i so soselanite od seloto Setina se upativme kon seloto Popadija, da go vidime kako izgleda, koe e oddale~eno sedum do osum kilometri od seloto Setina. Vo pridru`ba so nas bea Alekso Torbakov, Iqo Trp~ev i Iqo od selo Ov~arani i tie otidoa so svoite vozila do Popadija. Odej}i po patot kon seloto Popadija ja gledame prekrasnata Stara Reka i nivnata pritoka Bela Reka, koja e opkolena so trite ubavi planini. Vo ovaa Stara Reka vodata e mnogu bistra i ladna {to ~ovek koga }e pomine, mo`e slobodno da pie od vodata. Vo nea se gledaat ubavi ribi kako na primer: pastrmkata, pla{iata i drugi ribi. Pokraj rekata ima{e raznovidni drvja, livadi so prekrasni cve}iwa koi {irea prekrasen miris. Od bistrata reka site nie pievme ~ista i ladna voda, dodeka Mite Mi{okov pokraj voda {to pie{e i se iskapi vo vodata i re~e: Ova e sveta voda za site nas setinci i popadinci, koi sme dojdeni po pedeset i dve godini, kako Isus Hristos da n# pokrsti povtorno vo svoeto rodno mesto. Blagodarej}i na Ta{ko Jovanov (Petkov) {to n# dovede ovde i do vekovi }e go pamtime za negovata sposobna organizacija za site nas.

Pokraj patot do samata reka vidovme edna karpa. Selanite ni raska`uvaa deka ovie ~etiri kopita na karpata se od kowot na Krale Marko koj ja preripuval planinata od edna na druga strana.

Pristignavme vo seloto Popadija i vidovme samo urnatini od ku}ite koi bea sramnati so zemja, dodeka od nekoi od niv ni traga nema{e. Izgleda{e kako nekoe mesto obi~no za pasi{te ili so grmu{ki, kapini, trwa, smreka i drugo.

Jas so soprugata so mominsko prezime Vangelija Kozarova (Jovanova) go vidovme rodnoto mesto Popadija. Taa ni vele{e: Ta{ko, bra}a i sestri, ova e moeto rodno mesto i po~na da pla~e na silen glas i ne znae{e da ni ja poka`e nivnata ku}a kade e rodena, zatoa {to be{e celosno izru{ena, kade nejziniot tatko i nejzinata majka ja rasnele do trigodi{no devoj~e. Ovde e roden i mojot tatko, \or|i Kozarev, koj nikoga{ pove}e nema da go vidi ova mesto, bidej}i se bore{e za ova par~e zemja, a sega ne znam to~no kade koskite mu skapuvaat i negovoto telo kade mu miruva, dali ku~iwa go rastegnale ili volcite go raznesoa niz planinite, rekite, poliwata ili nekoi grmu{ki. Toj se bore{e za da ja do~eka svojata sloboda i da se raduva na nea, a nikoj ne znae kade mu e ve~niot dom na mojot roden tatko \or|i Kozarev. Soprugata Vangelija ni raska`uva{e deka koga imala tri godini seloto Popadija go napu{tila so svojata majka Jana, zatoa {to ovde na ovie dve sela bil najgolemiot napad za vreme na gra|anskata vojna, a posebno najmnogu nastradalo seloto Popadija i zatoa moravme da go napu{time ubavoto prekrasno mesto. Vo seloto selanite ni raska`uvaa deka imalo od 15-20 ku}i.

So selanite se upativme kaj grobi{tata kade {to se zakopani na{ite pradedovci, dedovci, tatkovci, majki, bra}a i sestri. Na toa mesto ne postoe{e nikakva traga od grobi{tata. No, iako nema{e grobi{ta, nie na samoto mesto zapalivme sve}i i ostavivme sve`o cve}e i so toa im oddadovme po~it na na{ite po~inati.

Za seloto Popadija soselanite ni raska`uvaa deka imalo od petnaeset do dvaeset ku}i, vo prosek od 140 do 150 `iteli. Seloto Popadija se nao|a vo podno`jeto na planinata "Kajmak~alan" (2.521 m), od severna strana "Piperka so Roga{" (1352 m), a od ju`nata strana "Visima Ro`ansko" i od dolinata na prekrasnata Stara Reka. Planinata "Kajmak~alan" e pro~uena so golemite {umi, kako na primer: dabot, borot, smrekata, ~amovo drvo, so prekrasnite ~aevi, so bogatite pasi{ta.

Na ovie mesta bilo mnogu razvieno sto~arstvoto, na primer: ovcite, kozite i kravite. So toa imalo mnogu ba~ila so trla za stokata od dvete strani na selata i se proizveduvalo: sirewe, ka{kaval, kajmak i volna. Pokraj sto~arstvoto, isto taka bilo razvieno i p~elarstvoto od dvete sela. Najmnogu be{e zastapeno p~elarstvoto vo seloto Popadija. Sekoe semejstvo od seloto Popadija ~uvalo od 50 do 300 ko{a, zatoa {to bilo mnogu rasprostraneto so cve}iwa niz livadite, cve}iwata pokraj rekata i od bogatite {umi so prekrasnite trevi, ~aevi niz planinite.

Selanite ni raska`uvaa deka pokraj planinata Kajmak~alan se vla{kite kolibi koi se vo atarot na Setina i Popadija. Toa se Rosalija, Famaki, Baka, Floru, Krijaku, Karajani i Sakali. Vo ovie vla{ki kolibi naselenieto prete`no se zanimavalo so ogromnoto bogato sto~arstvo. No, nie nemavme dovolno vreme da gi posetime ovie mesta.

Soselanite, iako ni davaa uteha za seloto Popadija, go napu{tivme ova prekrasno mesto so taga i bolka, ni te~ea solzi niz obrazite i ni ostana crna damka na srcata za ova ispusteno selo, so prekrasni prirodni ubavini.

Koga se vra}avme od seloto Popadija se upativme kon seloto Setina. Me|u ovie dve sela pristignavme kaj tvrdinata Kale. Selanite spored dokumentacija ni raska`uvaa za tvrdinata deka bila izgradena vo 10 vek i vo nejzinata izgradba bilo anga`irano mesnoto naselenie. Tvrdinata Kale bila na nepristapno mesto i te{ko mo`elo da se osvoi od neprijatelot. Isto taka, tvrdinata Kale bila dobro snabdena so hrana i voda, koja ja dobivale preku napravenite brazdi od bliskite reki, {to mu ovozmo`uvalo na naselenieto dolgo da ja izdr`i opsadata za vreme na vojnata. Denes stoi vo urnatini i ne e pove}e obnovena.

Kaj ovaa tvrdina vidovme edna crkva koja be{e opkolena so `ica izrastena so treva. Ovaa crkva be{e vdlabnata vo zemjata i ne mo`evme da se dobli`ime do nea za da ja vidime.