POTREBA OD ZAEDNI^KA SORABOTKA SO ZEMJITE OD REGIONOT

Vo agroindustriskiot kompleks, fizi~kiot obem na primarnoto zemjodelsko proizvodstvo {to se odviva{e vo izrazito su{ni uslovi, ovaa godina bele`i namaluvawe vo odnos na lani. Oddelno, po proizvodi, namaluvawe zabele`aa p~enicata od 4,5 otsto, p~enkata-19 otsto, orizot-eden otsto, {e}ernata repa-9 otsto, son~ogledot-45 otsto, tutunot-15 otsto i grozjeto za 12 otsto.

Kaj prerabotuva~kata industrija, vo devette meseci od minatata godina, proizvodstvoto na prehranbeni proizvodi bele`i namaluvawe od 7,4 otsto, proizvodstvoto i prerabotkata na tutun namaluvawe od 11 otsto, nasproti zgolemenite zalihi od 16,3 otsto, a zgolemuvawe bele`i proizvodstvoto na pijalaci od 13,8 otsto. Proizvodstvoto vo agroindustriskiot kompleks minatata godina se odviva{e vo s# ponepovolen cenoven disparitet na {to vlijae{e voveduvaweto na Danokot na dodadena vrednost i zgolemuvaweto na cenata na energetskoto gorivo.

Za devette meseci od minatata godina, cenite na proizvoditelite na industriskite proizvodi zabele`aa porast od 9,1 otsto, a cenite na proizvoditelite na zemjodelskite proizvodi pad od 1,6 otsto. Cenite na malo na neprehranbenite industriski proizvodi zabele`aa porast od 20,2 otsto, a na industriskite prehranbeni proizvodi pad od 1,3 otsto.

Pokraj eksternite dispariteti vo agroindustriskiot kompleks pri {to cenite na proizvoditelite na zemjodelskite proizvodi za devette meseci minatata godina vo odnos na devette meseci od 1999 godina bele`at namaluvawe od 1,6 otsto, prodol`uvaat da se naru{uvaat i internite dispariteti. Navedenite cenovni dispariteti ja uslo`nija sostojbata na finansiski plan kaj stopanskite subjekti, posebno vo delot na obrtnite sredstva, kade {to vlijae{e i neisplatenata p~enica od rodot vo 2000 godina.

Vo sto~arstvoto, vo vtorata polovina od minatata godina najizrazen e problemot so nedostig na koncentrirana dobito~na hrana, kako nedostigot na kabasta dobito~na hrana poradi su{nite uslovi.

Predvideniot pari~en fond na sredstva za centralizirana nabavka na p~enka, koja ne se ostvari, uslovi docnewe vo donesuvaweto na Odlukata za 35.000 toni carinski kontingent za uvoz na merkantilna p~enka. Me|utoa, i pokraj ve}e donesenata odluka, nabavkata ne e mo`na poradi nedostig na p~enka i kaj zemjite vo bliskiot region, a za nabavka vo golema koli~ina od podale~nite svetski berzi stopanskite subjekti od sto~arstvoto ne se finansiski silni.

Vo tutunskata industrija podgotovkite za otkup na tutun se vo tek.

Bez ogled na postojnite problemi vo tutunskata industrija so plasmanot na tutunot i cigarite, izvozot na tutun za prvite osum meseci od minatata godina e pomal za 49 otsto vo odnos na istiot period od 1999 godina.

Proizvodstvoto kaj preostanatata prehranbena industrija, kako i vo prethodnite godini se soo~uva so nedostig na surovina, nasproti nelojalnata konkurencija od uvozot od zemjite so koi imame potpi{ano spogodbi za slobodna trgovija. No, ako vo Slovenija se uvezuvaat surovini bez carina ili vo Hrvatska carinite se dvi`at od 8-10 otsto, nasproti na{ite 20-25 otsto i dodaden prelevman, sekako }e se izgubi doma{niot pazar.

Potrebata od zaedni~ka zemjodelska politika na zemjite od regionot vo koj }e se implementira celosna liberalizacija na uvozot e neminovna, a na pokus rok potrebno e preispituvawe na kvotite za 2001 godina.

Vo periodot na osumte meseci od minatata godina vo sporedba so istiot period od 1999 godina, pokraj tutunot, namalen e i izvozot na vinoto za 11 otsto, sve`iot zelen~uk-16 otsto, konzerviraniot zelen~uk-25 otsto. Edinstveno zadovolitelen izvoz zabele`a jagne{koto meso, so vkupen izvoz od 1.935 toni, od koi 1.630 toni vo EU.

Drvnata industrija, osobeno primarnata prerabotka na drvo, minatata godina se soo~uva{e so nedostig na trupci za bi~ewe. Javnoto pretprijatie "Makedonski {umi" vo krajno nezavidna ekonomsko -finansiska sostojba, prinudeno e da realizira se~a i isporaka na trupci, koi se prethodno naplateni.

Vo osumte meseci od minatata godina, proda`bata na trupci za bi~ewe e zgolema za 12,7 otsto, a proizvodstvoto vo primarnata prerabotka na drvo e zgolemeno za 13,5 otsto. Proizvodstvoto na finalnite proizvodi od drvo za prvite devet meseci od minatata godina bele`i porast od 9,3 otsto, vo odnos na istiot period od 1999 godina.

Pojavata na novi pretprijatija go intenzivira{e proizvodstvoto vo pozitivna nasoka.

Vo grade`ni{tvoto, vo tekot na izminatite devet meseci od 2000 godina, ima kontinuirano opa|awe na dogovorenite grade`ni raboti za 16,4 otsto. Posebno vlijanie na likvidnosta kaj grade`nite firmi imaat nenamirenite evidentirani stasani obvrski, koi iznesuvaat okolu 62,5 milioni germanski marki od 937 pretprijatija. Za vakvata sostojba donekade golemo vlijanie imaa i pobaruvawata od stranstvo vo iznos od preku 150 milioni germanski marki, koi gi nadminuvaat obvrskite na pretprijatijata. Po nekolkugodi{no namaluvawe na anga`iraweto na operativata vo stranstvo, dogovorenite grade`ni raboti bele`at zgolemuvawe za 30,1 otsto, kako i izvr{enite grade`ni raboti za 76,5 otsto, vo sporedba so istiot period od 1999 godina. Vo vkupno izvr{enite grade`ni raboti vo stranstvo najgolemo u~estvo od 56,8 otsto ima Albanija, kade se izveduvaat objekti od niskogradbata.

Vo Ruskata Federacija, po stagnacija od podolg period, vo 2000 godina ve}e po~naa da se zgolemuvaat dogovorenite grade`ni raboti i za devette meseci dogovoreni se raboti za okolu 9,8 milioni amerikanski dolari, od koi se realizirani okolu 5,8 milioni dolari. Vo naredniot period postoi mo`nost za zgolemuvawe na anga`iraweto na ovoj pazar, od pri~ina {to makedonski pretprijatijata u~estvuvaat na tenderi so mo`nost za sklu~uvawe i na konkretni dogovori.

Sepak, celokupnoto rabotewe na grade`nata operativa vo stranstvo, spored mo`nostite i potencijalot so koj raspolaga, s# u{te e na nisko nivo na anga`irawe, kako od objektivni, taka i od subjektivni pri~ini. Edna od osnovnite pri~ini e obezbeduvawe solidni bankarski garancii za investicioni raboti vo stranstvo, potoa finansiskata iscrpenost na grade`ni{tvoto i nemo`nosta za finansirawe na del od investicionite proekti. Isto taka vlijanie ima golemata me|unarodna konkurencija na onie grade`ni pazari kade {to makedonskoto grade`ni{tvo tradicionalno be{e prisutno.

Soobra}aj i vrski. Vo periodot januari-septemvri 2000 godina, ostvareniot obem na uslugi vo suvozemniot transport e zgolemen za devet otsto vo odnos na istiot period od prethodnata godina.

Po soobra}ajni granki ostvareno e slednoto dvi`ewe:

- vo `elezni~kiot transport obemot na uslugite bele`i porast za 55 otsto,

- vo patniot transport, ostvareniot obem na uslugi vo tovarniot soobra}aj bele`i minimalno opa|awe za 1,5 otsto, dodeka ostvaruvawata vo patni~kiot soobra}aj se opadnati za 5,6 otsto,

- vo gradskiot i prigradskiot soobra}aj e zabele`ano opa|awe na brojot na patnici za 18 otsto.

Vo telekomunikaciskiot soobra}aj, obemot na uslugite e zgolemen za devet otsto vo odnos na istiot period od 1999 godina.

Vo ovoj period brojot na telefonskite impulsi e zgolemen za 11 otsto, dodeka brojot na telefonskite razgovori e opadnat za deset otsto.

Vo po{tenskiot soobra}aj, zgolemen obem na uslugite e ostvaren vo site vidovi uslugi i toa: vo pismonosnite pratki-dva otsto, vo paketnite pratki- {est otsto, a vo platniot promet-devet otsto.

Vo telegrafskiot soobra}aj i natamu e prisutno opa|awe na obemot na uslugite (brojot na telegramite e namalen za 12 otsto, a telegrafskite impulsi za 60 otsto).

Vo prvite osum meseci od minatata godina obemot na uslugi vo vozduhoppovniot soobra}aj namalen e za 29 otsto. Pozitivni ostvaruvawa se zabele`ani vo prometot na patnici-sedum otsto i vo prometot na po{ta-14 otsto, dodeka koli~estvoto na prevezena stoka e namaleno za 74 otsto. Izminatiot period od godinata se karakterizira po za`ivuvawe na transportnite aktivnosti vo `elezni~kiot, po{tenskiot i telekomunikaciskiot soobra}aj, dodeka vo drugite soobra}ajni granki e zabele`ana mala stagnacija.

Sostojbite vo patniot soobra}aj se alarmantni, bidej}i toj se soo~uva so niza problemi, od koi pokarakteristi~ni se:

-lo{ata starosna struktura na vozniot park,

-otsustvo na finansiski mo`nosti od sopstveni izvori za nabavka na kvalitetni vozila, so istovremeno otsustvo i na povolni kreditno- finansiski mo`nosti za nabavka na vozila so tehni~ki karakteristiki spored evropskite standardi,

-nereguliranite odnosi vo vizno-paso{kiot re`im so pove}e zemji predizvikuvaat golemi problemi vo obezbeduvaweto na vizi za na{ite voza~i i drugite lica, predizvikuvaj}i i zna~ajni finansiski tro{oci,

-nelojalnata konkurencija {to ja sozdavaat s# poprisutnite "divi" prevoznici vo patni~kiot soobra}aj se manifestira vo pove}e formi, me|u koi najizrazeno vlijanie ima pojavata na "divi" kombi-prevoznici, potoa koristeweto na naftata za doma}instvoto za stopanski celi, neprijaveni vrabotuvawa, neprijaveni ostvareni prihodi, nerecipro~en odnos na kooperantite vo odr`uvaweto na najfrekventnite me|unarodni avtobuski linii i dr.,

-permanentnoto zgolemuvawe na vleznite tro{oci {to ja formiraat cenata na transportnata usluga, vo koja najgolemo vlijanie ima zgolemuvaweto na cenata na gorivoto, patarinite i osiguruvawata,

-nezaokru`enata zakonska regulativa vo patniot transport sozdava prostor ovaa dejnost da ja vr{at pogolem broj stopanski subjekti itn...

Site ovie pokazateli alarmiraat deka vo oddelni stopanski granki vo proizvodstvoto i industrijata pod itno e potrebna konsolidacija koja }e ima za cel da vospostavi relacija me|u stopanstvata vo regionot.