|
Del od pratatkovinata na Makedoncite - Sredna i Ju`na Albanija (1) NAROD BEZ SVOJ IDENTITET I IDNINA E NIKOJ I NI[TO Pi{uva: Slobodan JANKOVSKI
B idej}i narod bez svoj identi-tet i svoja idnina, kako {to implicitno n# pravat nekoi nedovetni, e nikoj ni{to i takviot porano ili podocna }e go snema, a idninata se procenuva od minatoto i sega{nosta, imperativot na na{iot opstanok bara soznanie koi sme bile, {to sme, koi bile drugite, {to pravele, {to pravat, kade im e celta i {to n# o~ekuva. Ovie pra{awa koi ja odreduvaat smislata na na{ata sudbina i idnina, postojano bila zamagluvana od nasilstvata na neosnovanite, bezo~ni barawa na vnatre{nite i nadvore{nite platenici i neovozmo`uvawe da se sozdade strategija za na{ata opstojba, {to Albancite prirodno ja imaat so vekovi kon nas.Profesorot Afanasij Matveevi~ Seli{~ev (1886-1942 ) prvata re~enica {to ja po~nuva od svoeto delo " SLAVДSKOE NASELENIE V ALBANII" e:"Izu~uvaweto na Makedonija e nerazdvoivo svrzano so izu~uvaweto na Albanija". Poradi toa {to vo odnos na ovaa materija ima golema praznina, bidej}i na{ata nauka ne posvetila dovolno vnimanie, a ovaa tema ima golemo strate{ko zna~enie za nas, zatoa od osobena va`nost e poznavaweto na ovoj problem. "…Slovenskoto naselenie vo Albanija be{e mnogu brojno." -Seli{~ev. Citiranovo delo obiluva so golema nau~na analiza, so golemi kvaliteti i dosta bogat nau~en materijal, {to doka`uva deka do 16-17 vek vo Albanija groto naselenie bilo makedonsko.Od predistoriskite materijalni arheolo{ki dokazi e poznato deka isklu~ivo vo sredniot i ju`niot, a vo pomal del vo cela Albanija, `iveele Brigite. Tie bile vo srodstvo so Makedoncite, za potoa ovaa teritorija da ja nasledat Makedoncite. Del od pratatkovinata na Makedoncite bil na ovoj prostor. Toa go potvrduva i Strabon. Klaudie Ptolomej, rimski istori~ar i kartograv, vo svoite geografski karti, Jadranskoto i Jonskoto More go obele`uva kako Makedonsko more. Makedonskoto naselenie na ovaa teritorija se zadr`uva i za vreme na rimskoto, vizantiskoto, normandiskoto, an`ujskoto, venecijanskoto i srpskoto vladenie, a za turskoto vladenie poradi nesnosliviot `ivot i razbojni{tvoto, ubistvata, aramilakot na Albancite, po~nuvaj}i od 18 vek, pod pritisok po~nuvaat od tamu da se selat. Za masovnoto prisustvo na Makedoncite vo Albanija, po propa|aweto na Samoilovoto carstvo, do krajot na turskoto vladenie, posvedo~uvaat istoriskite dokumenti, makedonskite topografski nazivi, ogromen makedonski jazi~en fond prezemen vo albanskiot jazik, istovetni toponimi koi se sre}avaat vo Albanija i Makedonija, designati od makedonska osnova vo albanskite li~ni imiwa i prezimiwa i drugo. ZAPADNO MAKEDONSKO KRALSTVO Poslednite upraviteli na zapadnoto makedonsko kralstvo, sinovite na carot Jovan Vladislav: Alusijan, Presijan i Aron se zasolnuvaat vo oblasta me|u Devol i rekata Osum, ne sakaj}i da ja priznaat vizantiskata vlast, no potoa se predavaat. Vo reonot na Tomorica u{te vladeel neustra{iviot star vojskovoditel Ivec, koj ne sakal da ja priznae vizantiskata vlast, no lukavo bil ubien, bo`em ide kaj nego za dogovor protiv Vizantija, od ohridskiot arhond, so {to prestanuva da postoi makedonskoto carstvo. Carstvoto propa-dna, no makedonskiot narot ostana. Makedoncite bea gusto naseleni vo sredna i ju`na Albanija, vo basenot na Devol, na vrvot od rekata [kumbi, Vojusa, Muzakija, gi imalo i na rekata Mati i vo Skadar, no vo pomal broj. Za celo vreme i deneska tuka ima tragi od makedonski topografski nazivi. Vo Devol vo osnova se odviva{e dejnosta na Sv. Kliment i toa be{e u~itelskata dejnost so centar vo dene{no Gostiме pod Elbasan. Isto taka, glavnata dejnost na Kliment mu be{e vo Glavnica (Glavinica), spored "Kratkoto `itie na Kliment". Toponimot go dobil nazivot spored konfiguracijata na zemji{teto, koe li~elo na glava. Glavinica se nao|ala vo blizinata na Valona.Deka naselenieto vo poso~eniot reon bilo makedonsko i deka vo upotreba bil makedonskiot jazik i deka toj vo pismenosta imal golemo zna~ewe, posvedo~uvaat slednite dokumenti: Karl Topija vo obnovuvaweto na crkvata "Sv. Jovan Vladimir" vo Elbasan vo 1381 godina stavil natpis na makedonski, gr~ki i latinski jazik. Spored soop{tuvaweto na eden Venecijanec od 1434 godina, Andrej Topija imal samo "makedonski, odnosno slovenski kancelarii i pisari koi znaele slovenski jazik i pismo". Vo kancelariite i domot na Kastriot se zboruvalo makedonski. GEORGI KASTRIOT Koga sme kaj Kastriota, da ja iskoristime prilikata da ka`eme ne{to {to n# interesira nas Makedoncite. Tatkoto na Skender beg se vikal Ivan Kastriot (1407-1437 ), bil turski vazal i vladeel od 'rtot nad Dra~, Radoni, rekata Mati, Kroja i na zapad do Debar. Majkata na Georgi Kastriot (Skender beg) bila Makedonka, }erka od makedonski vojvoda od Polog, Voislava. Vo voenite redovi na Skender beg zabele`ani se makedonski stare{ini zelnik (~elnici): Mojsej Golem i Lazar Slavjanin koi se istaknale pri bitkite so turskiot asker na Ali pa{a. Od svojot tatko, Georgi bil daden vo zalo`ni{tvo kaj Turcite, za koe vreme Georgi dobil ime Skender. Dobivaweto na toa ime e indikator deka semejstvoto bilo makedonsko. Skender kaj Turcite se poistovetuva{e so imeto Aleksandar. Dali Turcite go smetale za Makedonec, pa imeto mu go dale spored golemiot Makedonec, ili toj se smetal po narodnost kako takov, voop{to ne e va`no. Samoto ime potvrduva deka toj se identifikuval kako Makedonec. Kancelarijata na Georgi Kastriot ja vodel Makedonec po ime Ninec, koj zapi{uval dokumenti, ~ital i go upotrebuval vo kancelarijata makedonskiot jazik.Vo dokumentite u{te od 13 vek postojat dokazi deka toponimite vo Albanija bile makedonski. Karl I, od An`ujskata dinastija, vo 1273 godina mu go podaril na sevastokratorot P. Gropa seloto Zuadigoriza (Sveta Gorica vo Devolskiot kraj ). Vo slednata godina Karl I na svojot namesnik Jacobo de Balsiniano mu gi podaril Valona i Kanina koi i denes postojat, potoa vo gramotata se spomenuvaat: Yamicque (Jami{te), Tristannicza (Trstnica, privrzan za zemja, alb. Tershnica), Vranishti (Vrani{ta), poslednoto selo i den deneska postoi, Slanica, me|u ustijata na [kumbi i Semeni, se spomenuva vo dokument od 1297 godina. Vo gramotata na imperatorot Vasilij II dadena na ohridskiot episkop 1020 godina, se spomenuva seloto ^ernika.Gradovite Elbasan (Konjuh), Kor~a (Gorica ), Devol, Belgrad (Berat) i site dolunavedeni bile makedonski gradovi. Turcite go izgradile gradot Elbasan na mestoto Konjuh, na rekata [kumbi vo 1466 godina ("Il-basan"). Tamu vo 16-18 vek `iveele Makedonci i Albanci, a porano prete`no Makedonci. Kor~a se vikala Gorica. Ovoj naziv go nosele dosta geografski punktovi vo Albanija. Grcite ja vikale Korica, a Turcite Korid`e (Haxi Kalfa). Na rekat Osum postoi gradot Berat. Vo dokumentite od 11-14 vek go sre}avame kako Beligradum, takvo ime gradot nosel i vo 16 vek. Toj grad bil episkopski. Albancite go prekrstile BeLGrad vo Berat, so izvr{uvawe amputacija na LG vo nazivot.Vo sredna i ju`na Albanija, duri deneska poretko mo`eme da sretneme albanski topografski punktovi. Takvi nazivi uka`uvaat deka ovde makedonskoto naselenie bilo avtohtono i deka ova naselenie mnogu dolgo `iveelo vo Albanija. Italijanski dokumenti koi poteknuvaat od 14 -15 vek naselenieto vo Albanija go delele vo tri op{testveni sloevi: blagorodnici, gra|ani, selani, postoele i robovi. Kaj krupnite feudalci bea blagorodnicite i vazalite koi odea so niv vo vojna. Vo oblasta Mu-zaki vo toj periot, spored Seli{~ev, sre}avame i makedonski blagorodnici : Nikolo Sakati, Duka Dobril, Giovanni Czernota, Martino Czernota.MAKEDONSKI TOPONIMI Bidej}i Makedoncite `iveele porano od [iptarite vo Albanija, logi~no e deka makedonskite toponimi se stavani od Makedoncite. Na svoite rodni mesta Makedoncite si stavale svoi toponimi. Na istok od [kumbi postoi planina nare~ena ^ermenika ( ~~RMEN,~~RVEN). Imeto do{lo od geolo{kiot sostav. Tuka se izdignuvaat crveni pe{terski plastovi. Zapadno od Kor~a se nao|a planinata Ostrovica (Ostravices) taka nare~ena po ostrite zap~asti steni, Golo Brdo (li{eno od rastitelnost). Na jugozapad od Ohridskoto Ezero e planinata Mokra (obilna so voda). Na jugozapad od Elbasan postoi gora Bukanik, a so isto ime i selo (mesto od buki). Zapadno od Belgrad (Berat) se nao|a planinata Tomorit, a tuka postoi i reka Tomorica (T~MORNCEН – ograda, ogradenost, prepreka). Postoi planina Kru{it (SїKROU-%ITI , razdrobi, rasitni, sma~ka, sotre, uni{ti). Na jug od Prespanskoto Ezero se nao|a planinata Suha Gora. Postoi pritoka na rekata Vojusa do moreto Su{ica (vo leto rekata se su{i i zaradi toa go dobila toj naziv ), blizu Saranda, na more, se nao|a rekata Bistrica. Za da se ubedite, poglednete ja kartata na Albanija. Ovie toponimi postojat i den dene{en. Od kade takvi makedonski nazivi na jug do moreto vo Albanija? Zna~i, tamu `iveele Makedonci. Kon Kostur postoi seloto Bozhigradi (Bo`jigrad). Na Ohridskoto Ezero go sre}avame Podgradec, na jug od Albanija se nao|a seloto Cerkovice (Crkvi{te). Na ru{evinite od Apolonija, blizu Jadranskoto More, postoi selo Pojani. Tuka od nazivot polina l so supstitucija preminalo vo j i od polina nastanal toponimot Pojani. Inaku, ova selo vo dokumentite od 13-16 vek se spomenuva kako Polina. Na jug od ova selo postoi Novo Selo (Novosele). Nad Kor~a ima drugo selo Pojan. Na istok od gradot Kelcyra (Klisura), od seloto Ballaban, arhai~no na makedonski ova ime ozna~uva dolg, visok ~ovek, se nao|a mesnosta Trebeshin (TREBE"IN~). So korenot TERB ima dosta topografski nazivi vo Albanija, {to ozna~uva ~istewe na zemjata od kamewa i koreni i prisposobuvawe na po~vata za zemjodelie. So vakov naziv ima selo vo ohridsko – Trebeni{ta. Na jug od Albanija e seloto Leskoviku (leska, rastenie). Na Jadranskoto More na istok od grad~eto Lushnja (Lu{nja) postoi selo Divjaka (divlak, treva). Pove}e sela vo Albanija se so eponimi, nazivi po imiwa na lica koi imale osobeno zna~ewe za toa mesto. Takvi se selata na primer: Libofcha (Libov{a ), na jug od Albanija seloto Libohova, pome|u Pojan i Divjak blizu Jadransko More Brataj, na rekata Su{ica, Dragoshtuna (DRAGOSTмNA), kaj Librazhdi, po makedonskoto ime Libora`d , ovoj toponim go sre}avame kaj Polacite, Lu`i~kite Srbi. Na rekata [kumbi do moreto se nao|a seloto Rogozhina (rogozina). Pod Tirana postoi selo Krraba po imeto na makedonskiot naziv na rastenieto krab (Carpinus betulus). Pome|u rekite Semeni i [kumbi do moreto se nao|a grat~eto Lushnja, takvi toponimi vo Rusija postojat dosta. Na rekata Osum postoi selo Зorovoda (CEREVODA), vo pogolem broj primeri E se transformiralo vo albanskiot jazik vo O.Istite makedonski toponimi vo Albanija i Makedonija poka`uvaat deka makedonskiot narod od iskona `iveel vo Albanija. Kako i pogore i ovde }e nazna~ime del od sli~nite toponimi. Vo stru{ko postoi selo Vrani{ta, takvo selo ima me|u delvinskiot i valonskiot okrug, seloto se spomnuva vo gramotata na Karl I, 1274 i takvo selo ima kar{ija Prizren. Nad Valona kaj Arta se nao|a selo Pe{tani, so toj naziv imame selo vo Ohridsko, Lukovo selo vo stru{ko, so ist naziv selo na moreto vo Albanija (Lukovo poteknuva od makedonskiot zbor lak, luk na reka, na more itn.). Selo Prilep ima na jug od Albanija. Na jug od Valona se nao|a seloto Globo~ica. Takvo selo ima vo Stru{ko. Na jugozapad od Albanija postoi selo Leskoviku, Leskovec postoi selo vo Ohridsko. Kako vo Albanija, taka vo Makedonija postojat ovie makedonski toponimi: Bardovci kaj Kukes, Belica kaj Zal, Kru{evo, Trebeni{ta kaj Kor~a, Vrbjani, Ko~ani, Drenovo, Rosoman, Godivje, Slatina itn.ALBANCITE VO KALABRIJA Od makedonskite toponimi vo Albanija, od makedonskite zborovi prezemeni vo albanskiot jazik mo`e da se izu~uva razvitokot na makedonskiot jazik, istorijatot i tie poslu`uvaat kako indikator za ozna~uvawe na naseluvaweto na poedini oblasti vo Albanija od Albancite. Starite makedonski zborovi prisvoeni do 16 vek vo albanskiot jazik, gi potvrduva jazikot na Albancite vo Kalabrija. Albancite preseleni vo Kalabrija vo 15 vek se narekuvaat sebe si Galabardenej. Albanskiot jazik koj se upotrebuva vo Italija e so elementi na srednioit i ju`niot del vo Albanija. Vo vremeto na preseluvaweto na Albancite vo Italija, vo reonot na Otranto preseleni se i 60 Makedonci. Za prou~uvaweto na istorijatot na makedonskiot jazik do 16 vek e va`en albanskiot kalabriski jazik. ]e nazna~ime tuka makedonski zborovi vo albanskiot kalabriski govor: korite (korito ), prak (prag), police (polica ), ulice (ulica), kulac (kola~), perzhit, perzhi (pr`i), topola, lopata, asten (osten), merzis, merzit (mrzi), begat (bogat) itn. Vo Kalabrija postojat makedonski toponimi. So preseluvaweto go stavile stariot toponim, od kade `iveele. Na primer vo Kalabrija postoi selo so naziv Kravari. Za prou~uvawe na makedonskiot jazik za 17 vek, va`en izvor prestavuvaat delata na episkopot Petar Bogdan "Cuneus prophetarum …" Padua ,1685. Vo svoite dela toj se deklarira kako MAKEDONEC od s. Guri, okrug @uri, isto~no od Ohridskoto Ezero. Od vtorata polovina na 18 vek mo`at da se crpat podatoci za prisvoenite makedonski zborovi vo albanskiot jazik od slednite dela: Prwtopeiria od Kavalioti i Lexikon tetragwsson od Danilo, dvajcata od Moskopole.(Prodol`uva) |
|