VARDARSKIOT RID NEPOZNATO ARHEOLO[KO BOGATSTVO

Zapisite na starite anti~ki avtori potvrduvaat deka na ovoj del na Vardarskata dolina se nao|a anti~kiot grad Gortinija ili Atalanta kade se pronajdeni predmeti koi zboruvaat za civilizacija koja go dostignala vrvot vo materijalnata i vo duhovnata kultura.

Istra`uvawata na Vardarski rid se zapo~nati od 1995 godina i pri toa otkrieni se pet naselbi naredeni edna vrz druga koi poteknuvaat od 12 do prviot vek pred Hrista {to potvrduva deka vo niv se `iveelo cel milenium. Vo posebni magacinski prostorii se otkrieni ogromni pitosi za `ito, vino ili med, "magarski" ~a{i, makedonskiot {tit-simbol na makedonskata kralska ku}a, srebreni moneti so likot na Aleksandar Makedonski, kako i amfori za vino, sadovi za mirizlivi masla i drugi rariteti od klasi~niot i helenisti~kiot period.

Me|utoa, vakvoto kulturno nasledstvo e nedostapno za {irokata javnost, a iljadnicite patnici koi minuvaat sekojdnevno kraj Vardarskiot rid voop{to i ne znaat deka minuvaat kraj anti~ki grad. Zatoa i samo po sebe se nametnuva pra{aweto - zo{to ova zna~ajno kulturno nasledstvo e skrieno od javnosta, a na iskopanite rariteti im se nasladuvaat samo arheolozite? Odgovorot naj~esto se sveduva na nedostig na sredstva i s# u{te nedovr{enite istra`uvawa na pove}eto arheolo{ki lokaliteti.

No, sepak, gradona~alnikot na Gevgelija n# ubeduva vo sprotivnoto, izjavuvaj}i deka negov prioriteten zafat }e bide otvorawe na arheolo{ki centar na Vardarski rid. Potvrda deka ova ne e samo prazno vetuvawe e podgotvuvawe na zbirkata so arheolo{ki rariteti od ovoj lokalitet i nivna prezentacija pred makedonskata i stranska javnost vo Narodniot muzej vo Gevgelija. Toa sekako }e zna~i i simnuvawe na velot na tainstvenosta od kulturnoto nasledstvo na zemjata koe pokraj otslikuvawe na nejzinite koreni, mo`e da pridonese i za porealno sogleduvawe na iskrivenite istoriski fakti.

Vakvoto otvorawe i pribli`uvawe do javnosta bi pretstavuvalo vistinski predizvik za turistite i mo`nost za unapreduvawe na arheolo{kiot turizam, dotolku pove}e {to vakviot turizam vo Evropa i svetot dobiva s# pozna~ajno mesto i pretstavuva zna~ajna stavka vo turisti~kiot profit. Premierot na Grcija dovolno zboruva za toa, no pou~uva i deka otkopanoto bogatstvo, dokolku ne se konzervira i prezentira pred javnosta, voop{to i ne treba da se otkopuva.

Vo posledno vreme kako da se sfa}a zna~eweto na arheolo{kiot turizam, pa se pravat napori toj da za`ivee.