TRAJKO, OHRIDSKA LEGENDA

Kon `enite bil nemilosrden, tuka bil dobar "lovxija", a bogami imal i uspeh. Kako advokat bil pro~uen vo Ohritskata okolija, branel se i se{to, od politi~ki zatvorenici, do golemi kriminalci i zlostornici. Seu{te dova|aat kaj nego stari klienti doma i go pra{aat za pravni soveti. Be{e glaven incijator za otkrivawe na spomenik na Petre Piruze, advokat i borec za Makedonija od Ohrid, koj sega ponosno stoi pred sudskata palata. Pri negovoto otkrivawe, Trajko be{e i glavniot govornik. Inaku bistata na Piruze le`ela vo nekoj magazini i pove}e od dvaeset godini i dosega nikoj nemal smelost da e javno izlo`i. Poznato e deka Piruze bil dolgi godini na Goli Otok i kako takov bil "nepodoben" za komuwarite.

Edno utro pred kuso vreme go sretnuvam Trajko kako "mar{ira" niz tesnite ohritski sokaci i od daleku na cel glas mi veli: abe jas napolniv devedeset godini i neznaev dosega {to sum bil. Nikoj dosega ne mi ka`a deka sum bil Bugarin! Sega na devedeset godini razbrav {to sum. Ovie od zdru`enieto Ratko velat deka sme bile nie Makedoncite Bugari. Kako toa sega, da go razberam posle 90 godini? Kako toa tatkomi da ne mi go ka`e porano! Sega mo`e mirno da si umrem. Vaka na cel glas mi ja ka`uva reakcijata po povod formiraweto na zdru`enieto Ratko, se razbira ironi~no. Inaku Trajko e poln so humor i toj humor najpove}e go odr`uva mlad. Inaku vo Ohrid ima samo troica ma`i nad devedeset godini. Eden fotograf koj ima 96 godini, poznatiot pea~ na ohridski trubaduri Zimbale koj ima 92 i Trajko so 90 godini. Od skoro 50 iljadi `iteli, samo troica ma`i do`iveal devedeset godini. Od tuka jasno se gleda `ivotnata filozofija, kolku e `ivotot ~ove~ki kratok. Da ~ovek do`ivee devedeset godini e isto kako i da dobie{ sedmica na loto.

^ove~kiot egoizam nema kraj, ~ovekot se naprega i raboti kako da }e `ivee dvesta godini, a vo su{nost mnogu malku u`iva vo plodovite na svojata rabota.

Posebno Makedonskite penzioneri so svojata mala penzija ne mo`at da si privo{tat nikakvi zadovolstva pri krajot na `ivotot. Vo Germanija i vo zapadniot svet, penzionerite se najgolemite turisti. Sekojdnevno patuvaat niz celiot svet. Ovde kaj nas ne mrdnuvat podaleku od svoeto mesto, sedat doma i ~ekaat da umrat.

Inaku vo Ohrid denovive se slu~ija promeni. Namesto Pa{ata dojde nov gradona~alnik od VMRO, Naumov. Promenata se izvede tikvo i nezabele`itelno, iako prethodnite tri meseca Ohrid `ivee{e vo burna predizborna kampawa. Posle tolku vreva i pukawe, odedna{ {tama. Makedonska rabota. Pa{ata vo ovie ~etiri godini, vo ovoj period na bezparica najde pari da investira vo infrastrukturata na Orhid, pred se vo poplo~eni trotoari i novi ulici. Malkute turisti koi denovive doa|aat vo Ohrid, velat deka e ovoj naj~ist grad vo Makedonija.

Noviov gradona~alnik Naumov baral da mu gi plati dr`avata dolgovite, pa posle }e si bara pari od Skopje za tekovnata rabota i taka do kraj.

Eden sposoben gradona~alnik treba sam da sozdava pari!, sam da otvora novi rabotni mesta i sam da go razviva gradot vo kulturno i ekonomsko pole. Restoranite se prazni, osven nekolku kafuliwa narodot nema kaj da izleguva. Dali edna{ mese~no }e se odr`i nekoj kulturen hepening. Inaku Ohri|anite vo pet satot popladne gi zatvaraat svoite "porti" kako vo tursko vreme i sedat doma na televizorot gi gledaat site vesti na SITEL, pak na A1 i na MTV se dodeka ne zaspijat. Prakti~ki vaka e i vo cela Makedonija. Vo Makedonija narodot e obremenet so politika, poto~no politikanstvo. Koga }e se sostanat dva Makedonci zboruvaat za deset politiki a najmalku se trudat poubavo da `iveat. Makedonskive politi~ari dosega ne uspeava da go podobrat samiot `ivot na narodov, bidej}i i samite politi~ari doa|aat od sela i mali mesta, kade postoi samo `ivotarewe, i sami ne znaat da prenesat na narodot ne{to poubavo.