|
Dobra i lo{a vest INTELEKTUALCI I INTELEKTUALCI Vladimir Tulevski G ospodinot Banerxi se smiluva: popu{ti, gi pri-fati barawata od makedonskite grade`nici i vo imeto na Me|unarodniot monetaren fond se soglasi novoizgradenite stanovi vo dr`avata da se odano~uvaat so povlastena stapka od pet namesto 19 otsto. Da ne se slu~e{e ova so krutosta i gazdinskiot odnos na MMF na golem del od makedonskite gra|ani idninata }e im be{e proektirana da `iveat pod {atori. Zo{to, so DDV i so uslovi za kreditirawe za stanbeniot kvadrat kakvi {to sega postojat, te{ko deka nekoj }e mo`e{e da obezbedi normalen pokriv nad glavata.Upornosta na grade`nicite pobedi, a Vladata vo pregovorite so MMF izvle~e dobri poeni vo polza na "bezdomnicite". Naravou~enie: Upornosta, sekoga{ se isplatuva. Nema spas od bugarskite mre`i. Gi frlaat i na suvo, lovat vo matni i vo bistri vodi, samo da ja postignat celta za pobugar~uvawe na makedonskata istorija i s# drugo {to e makedonsko na ovie prostori. Ama, ne se vinovni. Nivnata strategija koja e dobro obmislena i razrabotena ne mo`e samite da ja opredmetat ako nema na{i lu|e koi im pomagaat vo sekoja prigoda. Taka bilo sto godini nanazad, taka e i deneska. [to majka baraa denovive grupa makedonski intelektualci vo Blagoevgrad da sednat na masa so svoi kolegi od Bugarija i da se dogovaraat za zaedni~ka proslava na 140-godi{ninata od izleguvaweto na Zbornikot na bra}ata Miladinovci. Kaj im be{e umot da prifatat takov eden muabet i da gi odroduvaat slavnite makedonski prerodbenici. Sredbite na intelektualcite sekoga{ se dobredojdeni i polezni i treba da se neguvaat. Me|utoa, da se dozvoli tie da se stavat vo funkcija za pothranuvawe na tu|ite ambicii i aspiracii koi atakuvaat na nacionalnite interesi, nedopustlivo e i tragi~no. Zo{to, na primer, ako ve}e sredbata se odr`ala vo Blagoevgrad, nikoj ne se setil od na{ite da predlo`i zaedni~ka proslava i potsetuvawe na Bledskiot dogovor pome|u Tito i Georgi Dimitrov koga na Makedoncite vo Pirinska Makedonija im be{e dadena kulturna avtonomija, koga se otvorija u~ili{ta na makedonski jazik, kni`arnici, koga rabotea dramski grupi, horovi i koga preku razni formi se otvorija vratite za slobodno neguvawe i izrazuvawe na kulturnite vrednosti na Makedoncite vo Bugarija. Zo{to, da ne bide toa tema na eden intelektualen dijalog vo svetlinata na o~ajni~kite napori na OMO "Ilinden" poslednive desetina godini za ostvaruvawe na pravata na makedonskoto nacionalno malcinstvo vo Bugarija. Zo{to se fatija site samo za "Zbornikot" na Miladinovci, koga ve}e ako ne{to n# vrzuva vo istorijata kako {to velat, ima i mnogu pozna~ajni temi od taa {to bila stavena na dneven red. Kako i da e, rabotite se jasni. Sredbata vo Blagoevgrad bila inicirana od bugarskata strana i od Sofija e diktiran spisokot vo Skopje koj intelektualec treba da patuva za Blagoevgrad. Zna~i, se vnimavalo na strogata selekcija. Inaku, ako ve}e se znaelo na koja tema }e se razgovara, normalno bi bilo me|u makedonskite intelektualci da se najdat i drugi istaknati imiwa, zadol`itelno, Pretsedatelot na Dru{tvoto na pisatelite, nekoi akademici, lu|e koi se dobro potkovani i dr`at do svoeto nacionalno dostoinstvo. So eden zbor, vo Blagoevgrad treba{e da otpatuvaat i intelektualci koi nikoga{ ne se somnevale vo svoite ~isto makedonski korewa. A, mo`ebi e i podobro vaka - za da se vidi i potvrdi u{te edna{ koj za {to e. Makedonija e mala, no ima golem broj intelektualci koi se nadvor od spisocite {to se tokmat vo Sofija. Tuka e prakti~no i silata, razli~no na provokaciite i obidite od na{eto sosedstvo postojano da se pravat novi aran`mani na starata izvetvena Borizova pesna. (Prezemeno od "Ve~er") |
|