SREDBA SO RODNITE OGNI[TA VO EGEJOT

Trgnuvaweto be{e na 19 maj 2000 godina vo ~etiri ~asot nautro od Skopje. Prevozot be{e obezbeden so dve kombiwa od strana na organizatorite. Pristignavme na granicata pome|u Bitola i Lerin, odnosno na carinskata zona Mexitlija vo sedum ~asot nautro i carinarnicite ni posakaa sre}en pat i dobar pomin. Koga dojdovme do gr~kata granica na carinskoto mesto "Kele{tina" gi parkiravme kombiwata i se upativme kon upravnata zgrada. Pri vleguvaweto site bevme vozbudeni, a na{ite srca treperea od pomislata dali }e bideme pu{teni na gr~kata teritorija, odnosno vo Egejska Makedonija, vo na{ite rodni mesta.

Spomenikot od 1918-1923 godina

Gr~kite carinarnici i policijata nemaa zabele{ki vo odnos na celokupnata dokumentacija i vleznite vizi. Eden od gr~kite slu`benici ni se obrati na gr~ki jazik, no nekoi od nas ne go razbiravme gr~kiot jazik i potoa po~na da ni zboruva na makedonski jazik. Edno mom~e od carinata se po{eguva so nas: "Zo{to ste samo od Setina i Popadija, a nemate i od drugite okolni sela na primer od Asanovo Selo". Mom~eto ova go ka`a zatoa {to i toj imal rodnini vo Skopje. Gr~kite carinarnici ni gi predadoa paso{ite i vizite i ni posakaa sre}en pat i dobar pomin vo rodnite krai{ta.

Pri izleguvaweto od carinskata zona do svoite vozila site od radost po~navme da se gu{kame, a po obrazite po~naa da ni te~at solzi. Naum Abov, otkako vide deka idejata na dvete zdru`enija uspea, zadovolen oti n# pu{tija da zamineme vo Egejska Makedonija, se vrati vo Bitola.

Patuvaj}i niz Lerinskoto Pole vidovme mnogu ubavi nivi, livadi i raznovidni drvja. Site pati{ta kon selata bea dobro asfaltirani, kako i patot koj vode{e kon rodnoto selo Setina i Popadija. So nas patuvaa i dvete sestri po ime Jana i Tasa Juntevi. Koga pristignavme pred seloto Jana naedna{ izvika: "Sestro, eve go {koloto". I nas ni go poka`a {koloto velej}i: "Sestri i bra}a, vo ova {kolo sme u~ele, eve go i na{eto selo". Vozbudata kaj site be{e tolku golema {to vo isto vreme se smeevme i pla~evme od radost {to pristignavme vo seloto Setina.

Koga stignavme vo selata Setina i Popadija gi parkiravme vozilata. Ne pominaa nekolku minuti, dojdoa selanite da n# pre~ekaat i da ni posakaat dobrodojde po 52 godini otsutnost od rodniot kraj. Potoa po~naa da n# raspra{uvaat od koi semejstva poteknuvame. Otkako se raspoznavme, po~navme da se pregrnuvame i da pla~eme od radost: Selanite koi n# pre~eka bea: Ta{ko Torbakov, Alekso Trobakov, Vangel Mu~ov, Ilo Trp~ev, Olga Male, \or|i ^okrev i drugi. Pre~ekot be{e organiziran od strana na Pece V'~kov koj sega `ivee i raboti vo Atina kako profesor, a letno vreme doa|a da si go poseti seloto Setina i da se odmori vo svojata rodna ku}a.

Selata Setina i Popadija se nao|aat vo podno`jeto na planinata Kajmak~alan obikoleni so planini, poliwa i livadi. Seloto e smesteno po te~enieto na Stara Reka, so pritokite Fileo, Janakio, Kalandovo, ^urio, Re~i~kata, Mu{nka, a pogolema e Bela Reka. Izvorot i na ovie reki e od Kajmak~alan i pominuva niz selata Popadija, Setina, Kro{odari, Ov{trani i niz drugi sela i se vleva vo Crna Reka vo Republika Makedonija. Stara Reka e bogata so raznovidni ribi, posebno poznatata riba pastrmka. Isto taka taa e bogata so mnogu prirodni ubavini i li~i kako skrivali{te na bogatite pati{ta. Odvreme-navreme go ~uvstvuvavme topliot ju`en veter koj n# gale{e i ni raska`uva{e mnogu ta`ni prikazni.

Planinata Kajmak~alan ima istorisko zna~ewe, zatoa {to tuka se vodela Prvata svetska vojna, takanare~eniot Solunski front. Drugite planini se vikaat Piperkata i Visima, bogati so {umi i pasi{ta, poznati po sto~arstvoto i mnogute ba~ila.

Na planinata Visima ima mesto koe se vika Belezite. Na ova mesto e izgraden vodovod za potrebite na lu|eto od seloto Setina, a vodata e sprovedena i po domovite. Za izgradbata na ovoj vodovod najmnogu sredstva ima vlo`eno Ta{ko Torbakov.

Tretata planina se vika Roga{, bogata so pasi{ta, a tuka se nao|a i rudnikot za kamen-jaglen. Drugata strana e ramnina koja prodol`uva kon Lerinskoto Pole, vo ovie ramnini selanite imaat svoi nivi, bav~i i livadi. Bav~ite gi navodnuvaat so vodite od rekite koi{to te~at niz seloto. Vo blizinata na seloto ima izgradeno ve{ta~ko ezero koe e bogato so raznovidni ribi. Ova ezero slu`i za navodnuvawe na poleto.

Potoa selanite n# odnesoa kaj spomenicite koi se nao|aat sred selo. Ima tri spomenici, na koi se ispi{ani imiwata na zaginatite od vojnite. Na edniot spomenik se ispi{ani imiwata na zaginatite za vreme na gr~kite i turskite borbi od 1918-1923 godina. Na vtoriot spomenik se ispi{ani imiwata na zaginatite za vreme na gr~ko-italijanskata i albanskite borbi od 1939-1941 godina. Na ovoj spomenik najmnogu pla~e{e Spase Rusev, bidej}i negoviot tatko zaginal vo ovie vojni. Koga se dobli`il do spomenikot mislel deka ja po~uvstvuval rakata na negoviot tatko, ~uvstvuval kako se prevrtuval vo negoviot ve~en dom i brzal da mu podade raka, da go pregrne i da go pra{a dali e toa negovoto posmrt~e, a toj mu odgovoril: "Da, jas sum tvojot sin, sinot na Josif Rusev. Toj ne znae{e dali negovoto posmrt~e e sin ili }erka, bidej}i toj zagina vo 1941 godina vo fevruari, a jas sum roden vo april istata godina, rastej}i bez tatkova gri`a, samo so qubovta i golemite te{kotii so koi me odgleda mojata majka. Jas mislev deka sredbata so ve~niot dom na mojot zaginat tatko nema da me rastreperi. Toj den za prv pat vo mojot `ivot mo`ev da po~uvstvuvam {to e tatko. Koga mu polo`iv sve`o cve}e, mislej}i deka toj go zema, zatoa {to nikoj blizok dosega ne mu go storil toa, jas ne zatreperuvaj}i vo {epoteweto sakav da go zapoznaam so site te{kotii i radosti niz koi sme pominale, bez toj da go po~uvstvuva".

Na tretiot spomenik se ispi{ani imiwata na zaginatite od Gra|anskata vojna od 1945 - 1949 godina. Na ovoj spomenik, iako ne be{e napi{ano i imeto na \or|i Kozarev, }erkata na \or|i mnogu pla~e{e za svojot tatko. Taa o~ekuva{e deka nejziniot tatko }e stane, }e ja pregrne, }e se izraduva oti do{la negovata }erka i }e vidi deka taa ne e dete, tuku majka na dve deca.

Soprugata na Spase Rusev, Marika, koja e rodena vo Skopje isto taka patuva{e zaedno so nas. Taa, koga go vide svojot soprug kako pla~e pred spomenikot na tatko mu, po~uvstvuvala taga i bolka, mislej}i deka toj }e stane od grobot za da gi vidi i pregrne, da gi pra{a za svoite vnuci, no toa e samo zabluda.

So nas patuva{e i Rula, snaa od brat na Spase Rusev, rodum od seloto Bumbuki - Kostursko. Taa, koga dojde pred spomenikot na svojot svekor ~uvstvuva{e golema bolka, bidej}i nejziniot soprug koj nenajdeno po~ina ne mo`e{e da dojde na grobot na svojot tatko za da mu polo`i sve`o cve}e. U~esnik na ova patuvawe be{e i }erkata na po~inatiot Kole Rusev. I taa vo sebe si misle{e deka ako bil `iv nejziniot dedo, kako vnuka od sin bi ja {etal niz detskite igrali{ta.

Po taa trogatelna sredba kako da dobivme pogolema `elba so moite sopatnici, na ovie spomenici i polo`ivme sve`o cve}e i zapalivme sve}i na ve~niot dom i im oddadovme edno minutno mol~ewe i se poklonivme za site zaginati vo vojnata. A potoa trgnavme site stapka po stapka da go razgledame rodnoto ogni{te Setina i Popadija, kade {to sme rodeni.

Jas kako Ta{ko Jovanov (Petkov) se upativ da ja baram mojata ku}a, koja se nao|a na mestoto koe se vika Kalandovo na krajot od seloto, od koi na ova mesto se nao|aat samo tri ku}i koi bile mnogu uredeni so ubavi dvori{ta, so ogradi, bav~i i so mnogu bogati ovo{tarnici. Jas so mojata sopruga Vangelija vidov samo ru{evini od ku}ata {to bila izgradena na dva kata, a ima{e izgradeno i {tala za dobitokot. Spored ka`uvaweto na mojot tatko, imalo i golem broj topoli nasadeni pokraj potokot "Kalandovo". Isto taka, imalo nasadeno lozja, od koi topolite im slu`ele kako {palir na lozite. Isto taka topolite im slu`ele kako za{titnik od doa|aweto na potokot od silnite vrne`i. So taga i bolka na svoite srca i so solzi go napu{tivme svoeto rodno ogni{te kade kako dete od sedum godini sum igral pred 52 godini, a sega se nao|a pod urnatini.

Ja vidovme i ku}ata na Todor Mu~ov koj be{e so nas, negovata ku}a be{e pred raspa|awe {to ne mo`e{e da se seti kako dete zatoa {to bil dete od {est godini. Iako be{e na raspa|awe, tamu se ~uva{e seno za dobitokot i za ovcite.

So nas patuva{e i Nace Gudov koj e dojden od Kanada so svojata sopruga, koja e rodena vo Dramsko. Toj kako pogolemo dete se se}ava pove}e za svojata ku}a mislej}i deka }e ja najde cela. Koga pristignavme do samoto mesto ne mo`e{e da ja najde, bidej}i ku}ata be{e celosno izru{ena. Iako imal golema `elba da ja slika ku}ata so kamera i da im ja poka`e na svoite deca i vnuci kade e roden, s# be{e bez nade` i so solzi i bolka go napu{ti mestoto kade {to be{e roden i ne mo`e{e da & raska`e na svojata sopruga, za negovoto detstvo.

I Jana i Tasa n# odnesoa kaj nivnata ku}a i samite me|u sebe si razgovaraa koja e nivnata ku}a, dali e pogolemata ili pomalata, koja pred toa ja gledale na slika. Go pra{aa eden postar ~ovek koj stoe{e pred ku}ata, no toj be{e Grk i ja vikna negovata `ena koja be{e Makedonka. Taa ni ja poka`a ku}ata na Jana i Tasa. Gi molea starite lu|e da vlezat vo svojata rodna ku}a, no tie ne dozvoluvaa, iako im se molea i pla~ea da ja razgledat ku}ata. Im velea: "Nie ne sme dojdeni da vi ja zememe ku}ata, no da videme kaj sme rodeni. Pred vratata na ku}ata ima{e golemo ku~e i ne mo`evme da se dobli`ime do ku}ata i stoevme do ogradata. Potoa doznavme deka ne bevme pu{teni vo ku}ata, bidejki vnatre ne im bilo sredeno". Dvete sestri pla~ej}i, zaedno so nas ja napu{tija ku}ata.

So nas be{e i Dane Trenov. Ku}ata mu se nao|a preku Stara Reka vo mesnosta nare~ena "Belezite". Ku}ata isto taka be{e razru{ena, sramneta so zemja. Dane ne mo`e{e da & objasni na svojata sopruga Guca, a ni nam ne mo`e{e da ni objasni kako izgledala ku}ata. No, kako dete se se}ava{e i ni raska`uva{e za toa kako koga }e nadojdela rekata go odnesuvala mostot izgraden od drva. I taka nivnata ku}a bila odvoena od drugite ku}i od seloto. Ova traelo eden do dva dena dodeka se napravi nov drven most. A sega ima izgradeno betonski most za potrebite na lu|eto, a isto taka i za pasewe na dobitokot na taa prekrasna planina so bogati pasi{ta i {umi.