MATAV NOV "GAZDA" NA TELEKOMOT

Ponudata od milijarda i 85 milioni germanski marki be{e presuden faktor ovaa Kompanija da bide noviot sopstvenik na makedonskiot "Telekom", iako samo za nijansa be{e podobra od onaa na gr~kiot OTE.

Pritoa, "Matav" spored dogovorot e obvrzan do 11.1.2001 godina na smetkata na Narodna banka na RM da prefrli 708 milioni germanski marki, a vo narednite dve godini vo razvojni programi treba da vlo`i u{te 500 milioni germanski marki.

"Sredstvata {to }e gi dobie Makedonija sekako se zna~ajni za razvojot na dr`avata i za celokupnoto podobruvawe na finansiskata mo}. ]e im pomogneme na slednite generacii so toa {to }e go namalime tovarot na kreditite zemeni od prethodnite generacii, }e vratime del od nadvore{nite i vnatre{nite dolgovi, potoa }e go formirame i vtoriot penziski stolb koj treba da startuva slednata godina. Parite }e ni pomognat da im gi vratime famoznite osum otsto na penzionerite"- izjavi po potpi{uvaweto na Dogovorot ministerot za finansii, g. Nikola Gruevski.

Vo celata postapka u~estvo zedoa i kompanii koi ve}e imaa vlo`eno vo procesot na privatizacijata na Telekomot, pa taka Me|unarodnata finansiska korporacija (IFC) koja ima vlo`eno okolu 25 milioni germanski marki vo privatizacijata na Telekomot odlu~i ovie sredstva da gi transformira vo akcii i vo vkupniot procent na akcii }e u~estvuva so 3,5 otsto. Na sli~en ~ekor se odlu~i i Holandskata banka (Ing Baring) koja isto taka ima svoj kapital vo makedonskiot "Telekom". Od seto ova proizleguva deka na dr`avata }e & preostanat okolu 42 otsto od sopstvenosta na Telekomot. Od ovoj procent, spored premierot Georgievski, se predviduva10 otsto da bidat pu{teni na berza, a okolu 2 otsto }e bidat nameneti za vrabotenite. Od preostanatiot del od parite koi se o~ekuva da "legnat" na smetka na dr`avata se predviduva edna tretina da bide nameneta za otplata na nadvore{nite dolgovi, del za zgolemuvawe na dr`avnite rezervi i del za finansirawe vo razvojni proekti vo infrastrukturata.

[to se odnesuva do obvinuvawata na opozicijata vo vrska so proda`bata, Premierot izjavi: "Samiot proces na privatizacija e transparenten i trae pove}e od tri godini. Nego go otpo~na Vladata na SDSM koja gi donese site akti, a i konsultantskata ku}a e ista koja go vodi procesot za celo vreme".

Sepak ostanuva otvoreno pra{aweto, i pokraj tvrdewata na opozicijata, dali ve}e e zemena provizija od gr~kiot telekomunikaciski operator OTE, bidej}i istiot ja izgubi trkata vo posleden moment za "samo" pet milioni germanski marki.