POTENCIJALI ZA BALKANSKI CENTAR NA MERMEROT

PIRGANOSKI: Iskreno da vi ka`am, problemite na Prilep gi imame definirano od poodamna. Kako gra|anin na Prilep, re~isi na prsti gi znam komunalnite problemi na gradot, gi ~uvstvuvam i re~isi sekojdnevno se soo~uvam so niv, ne samo jas, tuku site gra|ani. Me|utoa, i problemite imaat svoe rangirawe, pa spored mene i denes i v~era, a veruvam i utre, na Prilep najgolem problem mu bil, mu e i }e mu bide vodosnabduvaweto, potoa kanalizacijata, higienata, odnosno nehigienata, na krajot ulicite bez asfalt, osobeno na periferijata i prigradskite podra~ja. O~igledno ova redewe na problemite zna~i deka Prilep e grad so golema komunalna glavobolka. Kako taa da se izle~i? So direktno re{avawe, bez odlagawe. Vo Prilep ve}e e sozdaden ambient i podgotvena e javnosta da trgneme site vo zaedni~ka ofanziva za poubav i poureden i posnabden grad.

PIRGANOSKI: Iluzorno. Za re{avawe na site prilepski problemi potrebni se pove}e politi~ki garnituri. Mo`ebi edna, no vo pove}e mandati. I vo toj pretpostaven period od desetina godini kolku {to se potrebni za re{avawe na komunalnite problemi, }e proizlezat novi, taka {to ne treba da neguvame iluzii za nekakvo apsolutno izleguvawe od komunalniot gradski lavirint i nikoga{ nema da dojde vreme koga nema da ima komunalni problemi i koga }e mo`e gradona~alnikot i lokalnata samouprava da se odmoraat.

PIRGANOSKI: Bolnicata vo Prilep, kako zdravstvena ustanova, vo ramkite na Medicinskiot centar, bi rekol deka s# u{te e nova, iako }e napravi skoro dve decenii od nejzinata izgradba. Me|utoa, na bolnicata sepak & se potrebni mali, dopolnitelni vlo`uvawa za u{te pove}e i podobro da si ja odigra ulogata vo zdravstvenata za{tita na naselenieto od Op{tinata. Hroni~niot nedostatok na sredstva n# spre~uva da imame podobri uslovi za pacientite. Inaku, neodamna, izvr{ena e rekonstrukcija na pokrivot od zgradata, dogradeni se pomo{ni prostorii, osposobeni se ambulanti! Za razlika od Prilep, primarnata zdravstvena za{tita vo naselenite mesta e objektivno lo{a. Imame naseleni mesta bez zdravstveni domovi, bez ambulanti. Na primer Malo i Golemo Kowari. Tie se navistina vo blizina na Prilep, no za najmala lekarska intervencija, za obi~en pregled, moraat da doa|aat v grad. A, tamu `iveat nad 1.500 `iteli. Im treba zdravstvena stanica.

PIRGANOSKI: Razmisluvame, no ne znaeme dali }e bideme vo mo`nost toa da go ostvarime. Komunikacijata e mnogu potrebna i opravdana. Inaku, moram da vi ka`am, so po~nuvaweto na izgradbata na ulicata "Pece Koteski", vsu{nost, po~nuva i realizacijata na ovaa ideja. Momentno rabotite gi zaprevme, oti sme golemi dol`nici i ne sakame da pravime novi dolgovi, u{te pogolemi. Taa ulica e planirano da se izgradi do tekstilnata industrija "Biljana", a za ponatamu do Kowari }e ~ekame podobri finansiski vremiwa.

PIRGANOSKI: Vo mnogu mala mera "samoupravuva lokalno", zatoa {to sme ograni~eni so Zakonot za lokalna samopurava. Zna~i ne politikata, tuku Zakonot e toj koj n# pravi nedovolno plodotvorni. Nemojte da mislite deka se falam, no za razlika od drugi op{tini kade {to Vladata se me{a vo ingerenciite na lokalnata samouprava, vo Prilep takvo me{awe nemame i vo toj odnos sum zadovolen kako Vladata korespondira so Op{tinata. Me|utoa, postoi edna Odluka na Vladata koja e direktno protiv lokalnata samouprava. Stanuva zbor za Odluka, koja ne e zakonska, a koja na lokalnite samoupravi im zabranuva da vrabotuvaat, odnosno mo`at da vrabotuvaat, no ako za toa se smiluva i dozvoli Vladata. Toa, pak, zna~i deka novata lokalna samouprava, kako {to e vo Prilep na primer, e onevozmo`ena da donese, odnosno da formira nov tim so koj }e trgne vo re{avaweto na postoe~kite problemi i realiziraweto na programite. Ova va`i i za javnoto pretprijatie i za lokalnata samouprava. Sega jas sum prinuden da rabotam so lu|e, koi pred da dojdam na ova mesto, gi primil prethodniot gradona~alnik. Da ne bidam razbran pogre{no, ova ne e specifi~no samo za Prilep i tokmu zatoa toj problem im te`i na site i gi spre~uva da deluvaat uspe{no i efikasno.

PIRGANOSKI: Sakav da napravam kabinet na gradona~alnikot vo koj }e imam elokventni, sposobni, stru~ni lu|e, koi poznavaat stranski jazici, koi umeat da rabotat na kompjuteri, koi znaat menaxment na vreme da napravat. No, toa sega zasega ne mo`am da go realiziram, iako takvi uspe{ni lu|e vo Prilep ima.

PIRGANOSKI: Takov podatok nema, no takov podatok sakam da imam. Toa e dobro da znae i Prilep, ama da znae i dr`avata. Me|utoa, od ona {to znam, mislam deka Prilep pove}e dava, a pomalku prima. No, bez argumenti da ne zboruvame. Koga }e soberam podatoci, podobro i posigurno }e raspravame.

PIRGANOSKI: Da! Mo`e, zo{to da ne. Slu{nav: za deset godini vo Prilep mo`at da rabotat uspe{no nad 50 mali firmi koi }e imaat rudnici na mermer so pogolem broj vraboteni. I toa mi e milo {to go slu{am. Jas velam da dade Gospod toa pobrzo da se realizira. Nie kako lokalna samouprava so site sili }e gi poddr`uvame tie inicijativi i so ni{to nema da pre~ime da se razvivaat takvi mali firmi, efikasni i propulzivni.

Vistinita e deka Prilep ima enormni {ansi da se razviva preku mermerot i da go forsira svoeto ime vo svetot na biznisot. Nao|ali{tata na mermer, spored stru~wacite, sega doma{ni i stranski, se golemi, skoro neograni~eni. Zaedno so razvojot na mermerot, vo Prilep analogno }e se razvivaat u{te turizmot, ugostitelstvoto, uslugite i mnogu drugi tercijalni dejnosti. Na primer, gospodinot Krijakidis, sega sopstvenik na Mermerniot kombinat, mi veli i tvrdi deka naskoro re~isi sekoj den vo Prilep }e doa|aat po najmalku desetmina zna~ajni imiwa od svetot na biznisot od Evropa i drugite kontinenti, koi imaat mo} i pari i sakaat da gradat velelepni objekti, da vidat i da odberat mermer. Negovite planovi za razvoj se ogromni. Siguren sum deka }e bide "na{" prilep~anec i }e pomaga kolku {to mo`e.

PIRGANOSKI: A, {to da pravam?! Ne e samo moj sram i na Prilep {to nemame ubava gradska ku}a. Treba da se sramat i tie od Mermerniot kombinat koi ne najdoa svoj interes, svoja vizija, da pomognat da se izgradi mermerna palata za primer. No, nemojte. Toa mnogu mi pre~i i me pravi neraspolo`en. Belkim }e dojdat podobri denovi da izgradime ku}a na lokalnata samouprava za primer. Site prethodni rakovodstva, od poodamna, se vinovni oti nemame gradska ku}a.

PIRGANOSKI: Kako da Vi ka`am? Rano e da se ka`e deka sum se oddelil od gra|anite, deka sum se zatvoril, deka gi izbegnuvam. Do v~era i jas bev gra|anin, i jas imav potreba da se popla~am, da pobaram. ]e vidime. Zasega rabotite odat dobro. So gra|anite komuniciram mnogustrano: ovde vo lokalnata samouprava, na ulica, vo kafuliwa, slatkarnica, ustanovi, po telefon, sekade kade {to lu|eto svratuvaat.

Otkriv tri vida barawa na gra|anite. Edni doa|aat ~isto da re{at komunalni problemi: voda, osvetlenie, |ubre, ulica, trotoar. Drugi doa|aat da pobaraat pomo{ za vrabotuvawe. Jas nemam takva sila i ingerencii, im ka`uvam iskreno, no tie se nadevaat za toa i doa|aat, a nade`ta, znaete, posledna umira. Mislat deka gradona~alnikot mo`e da im pomogne, utre koga }e se razbudat da imaat milion marki v xeb, da predlagaat biznis-planovi, biznis-zdelki koi nemaat ama ba{ nikakva osnova.

PIRGANOSKI: Da. Intenzivno. So gradona~alnikot na Bitola se poznavame i li~no. Kolega mi e i probli`no sme na ista vozrast. Imame duri i konkretni razgovori za Prilep i Bitola da izgradime zaedni~ka deponija, so priklu~ok na Kru{evo, Topol~ani, Kukure~ani i drugi. So gradona~alnicite na Dolneni, Krivoga{tani, Topol~ani postojano sme okolu sistemot "Studen~ica". Toj problem ni e zaedni~ki i ni te`i kako vodeni~ki kamen na vratot. O~ekuvame golema investicija od Germanija preku KFV bankata. Toa }e bide donacija. Grant od 17 milioni marki za ~etirite op{tini i sistemot "Studen~ica" za podobruvawe, odnosno re{avawe na problemot so vodata za piewe.

PIRGANOSKI: Da, ima... I }e gi ima, s# dodeka ovoj proekt ne go ostvarime. Gubitocite na voda vo dene{nata stara i dotraena mre`a se ogromni, a izvorot Studen~ica bez do`d i bez sneg, nema dovolno voda.

PIRGANOSKI: Rano e za pofalbi, no znam samo edno: nema da se "odlepam od zemja". Lu|eto go sakaat realizmot. Iskreno, gradona~alni~koto mesto ne go ~uvstvuvam kako nagrada, no ne i kako kazna. Ednostavno, ~uvstvuvam dol`nost da mu pomognam kolku {to mo`am i pove}e od toa na gradot. ]e se obidam i }e vidime. Prilep e prekrasen grad. Vredi da se `rtvuva ~ovek, samo zaradi prilep~anite!