LUKSUZNA VLAST I BEDEN NAROD

Malku se ovie redovi za da se napi{e seto ona {to arno, {to lo{o ni se slu~i poslednava godina. Desertot ni dojde na krajot. Otide Telekomot, otidoa u{te 3.500 rabotnici. Nekoj vo seto ova gleda uspeh, nekoj katastrofa. Uspehot e vo mislite na kabinetot na Georgievski i negovite privrzanici, a katastrofata le`i vo narodot. Nekoj odi napred, nekoj zabrzano nazad. Bliskosta me|u vlasta i narodot e s# pomala. Prakti~no i ne postoi. Jazot od den na den s# pove}e se prodlabo~uva. [irok kolku okean bez nitu edna dopirna to~ka. Nikoj ne mo`e da gi sfati reformite. Tie se neophodni, no razbirawe nema. Nema zatoa {to nikoj ne veruva vo ona {to deneska se raboti. Narodot veli "ne" , vlasta ne reagira. Iljadnici lu|e reagiraat, i obi~ni i partiski, da se stopira vakvata proda`ba na makedonskite kapaciteti, no zaludno. Va`en e glasot samo na eden Bi{vaxit Banerxi od MMF koj kako i site dosega politi~ari i eksperti {to doa|ale kaj nas i vo regionot debelo se omrsuvale od napravenite zdelki. Biznis krugovite se {irat. Se prokockuva me|u mafija{kite krugovi seto ona {to so decenii nanazad be{e spe~aleno od narodot. I toa ne e dovolno. Za dobroto na narodot od rabota }e letnat u{te 3.500 rabotnici. Ete ja programata na gospodata Tupurkovski i Georgievski od pred dve godini. Seto ona {to go napi{aa vo programite i seto ona {to mu go vetija na izbira~ot go ispolnija, no naopaku. Namesto vraboteni, u{te tolku nevraboteni. Namesto progres, s# isprodadovme. Namesto dostoinstven glas pred svetot, poni`uva~ko mol~ewe i civkawe.

Seto ona {to vo momentov se pravi bila retka mo`nost za Makedonija, ova ne go sonuvale nitu minatite generacii Makedonci. Vo s# sme bile prvi vo regionot. To~no. Imame rekorden broj nevraboteni, rekorden broj vladi za tolku kuso vreme, rekorden broj posetiteli od stranstvo koi ni ja cedat masta, prvi sme na pazarot za rasproda`ba na imotot. Koj veli sega deka sme posledni? Ako sme prvi vo regionot, zo{to toga{ tapkame vo mesto. Da zememe samo eden primer. Minatata godina NATO ja bombardira{e Jugoslavija. Taa zapadna vo kriza i ekonomska i politi~ka i op{testvena so celosno razru{ena infrastruktura. Po samo edna godina od uni{tuvaweto taa izrasna povtorno kako pe~urka po do`d. Napravija mostovi kakvi {to nemalo na Balkanot dosega. A kolku za sporedba nie vo Makedonija 5 godini ne mo`eme da go renovirame Kameniot most vo Skopje i s# u{te barame donatori. Se prika`uva deka celata me|unarodna zaednica e so nas i ni stoi na raspolagawe, a povtorno ni{to.

S# pove}e se dobiva vpe~atok deka politi~kata elita e ne{to nad obi~niot ~ovek, deka treba da se razlikuva od nego, deka toa e profesija {to e od gospod dadena i ne smee da se vrzuva za obi~nosta. Nekoj }e trpi, nekoj }e zbesnuva. Arogantnosta, sebi~nosta i politi~kata prostitucija izminatata nedela do`iveaja vrv. Koga nema kvorum za va`nite dr`avni pra{awa nema, no koga stanuva zbor li~no za niv, za dobroto na na{ite mili pratenici, toga{ site }e se nacrtaat na svoite mesta. So noviot Zakon za pratenici si obezbedija samite sebesi privilegii koi }e va`at i po zavr{uvaweto na mandatot. Tie privilegii }e im traat s# dodeka se `ivi. Mnogumina go krenaa glasot protiv vakvata ujdurma na pratenicite. Profesori, pravnici, politi~ki partii, zdru`enija. Ve}e prodre i informacijata deka i pretsedatelot Trajkovski e protiv potpi{uvaweto na ukazot. Zna~i li toa deka toj }e stavi veto? Ako se re{i na takov ~ekor, problemot povtorno se vra}a vo Sobranieto, istite tie koi go donesoa da go prerazgledaat. Ako ostanat pri svojot stav, toga{ Trajkovski }e mora da go stavi svojot potpis. Slednata instanca za prerazgleduvawe na validnosta na Zakonot }e bide Ustavniot sud. Toj }e prese~e i }e presudi. Interesen e faktot {to podnositel na vakviot privilegira~ki Zakon za pratenicite e Slobodan Danevski od Liberalnata partija. Navistina liberalite bile za reformi. Koj veli sega deka komunizmot bil mrtov, deka e minato i istorija. Site onie koi se borea i se borat protiv nego na otvorena vrata propagiraat toj da se vrati. Al~nosta ne mo`e da bide pogolema. Josip Broz Tito be{e komunist. Kako takov ja vode{e Jugoslavija, kako takov i umre. No, siot svoj imot {to go ima{e vo periodot na svoeto 35-godi{no vladeewe od Slovenija do Makedonija & go ostavi na dr`avata. I parite i vikendicite i brodovite i siniot voz, taka {to deneska Jovanka `ivee vo dvosoben stan vo Belgrad koj go deli zaedno so svojata sestra i prima bedna penzija kolku da go turka `ivotot. E sega, kradeweto i prisvojuvaweto imot bilo svojstveno za komunistite. Koj e sega pogolem komunist? Tito ili na{ite 120 narodni izbranici? Privilegiite mo`e da gi ima nekoj po zasluga, za storeno dobro na dr`avata i narodot. Za {to se zaslu`ni na{ite dene{ni politi~ki kreatori? [to e specifi~no napravija vo izminatiot period za da mo`at samite da si dodeluvaat luksuzi?!

Da ja vratime sega topkata malku na drugata strana. Se postavuva slednoto pra{awe: Kakvi privilegii po 15 januari narednata godina }e imaat 3.500 otpu{teni od rabota? Gra|anite i rabotnicite se sose~eni do korenot, a onie so mobilnite telefoni {to gi merat sobraniskite hodnici kako katastarski ve{taci odat vo Holivud. Kade e pravdata? Verojatno is~ezna vo dlabinite na bezzakonieto. [trajk ne pomaga, vikawe isto taka, za tepawe ne n# biva zatoa {to miren narod sme. Stanaa studentite, stanaa vrabotenite vo "Makedonka" od [tip, stanaa sudiite i vrabotenite vo pravosudstvoto, po~naa i del od pratenicite da {trajkuvaat i povtorno nema rezultat. Do koga vaka?

Da e samo ova vo pra{awe, ajde nekako so site sili }e se turka, no problemite ne zastanuvaat tuka. Ekonomijata e samo del, eden segment od piramidata so problemi vo dr`avava. Kolku samo iznenaduva~ki prostruija informaciite vo javnosta izre~eni od ustata na eden od komandantite na zadninskiot {tab na KFOR vo zemjava za navoden tranzit na oru`je od Albanija, preku Makedonija vo Ju`na Srbija, onamu kade {to denovive situacijata e na rabot na vojnata i mirot. Na{ite mol~at i demantiraat. A {to drugo mislite deka }e re~at? Vleguvame povtorno vo edna faza na nestabilnost koga morame da se ~uvame od site strani, da gi otvorime ~etirite o~i i budno da reagirame. Vo vakvi i sli~ni nastani napredokot e nevozmo`en. I da saka{ ne{to da napravi{, pre~kite ti stojat na patot.

Samo Gospod znae koga ovaa dinastija }e zavr{i. Za nekolku dena }e se prostime od 20 vek. ]e vlezeme vo tretiot milenium. Isto{teni, iskinati vo du{ata, raneti vo mozokot. Kako }e izlezeme pred noviot svet. So politi~ka "A" klasa i siroma{en "[" narod. ]e vlezeme so mnogu distanci me|u sebe, bez bliskosti i ~ove~ki odnosi. ]e vlezeme raskrvaveni od godinite nanazad. Raskrvaveni od vojnite, diktaturite, bezzakonijata, siroma{tiite, bespravnostite. Is~ezna i optimizmot koj do neodamna go imavme. Vizijata ni stana fantazija i s# pove}e sme realisti. Se rakovodime od momentot, od ~asot, a nikako od celta {to ja sakame. Sekoja godina se raduvame na novogodi{nite praznici. Zo{to? Zatoa {to za edna godina sme poblizu do krajot, za u{te edna godina sme gi skratile makite {to sekojdnevno gi vle~eme so nas.

Sepak, neka ni e ~estit tretiot milenium. ]e bide podobro, veruvajte. Toa go pi{uva i vo Biblijata. Sega e vremeto na |avolot olicetvoren vo likot na ~ovekot. Na s# ima kraj, pa i na ova. Po do`dot i nevremeto blesnuva sonce. Da veruvame deka toa sonce na vistinata, pravdata i blagosostojbata vo 2001 godina }e stane realnost. Seto ona {to be{e, be{e. ]e dojde Pro~ka i }e si prostime. Da gledame sega idninata da ne bide kako minatoto. Idninata da bide kako idnina. Svetla, bez politi~ari kako deneska i bez lu|e koi znaat samo za sebe da gledaat. Velat, politikata, demokratijata i partiite se za narodot. Ako se za narodot, vo 21 vek prvata rabota {to }e treba da ja napravat e da go doka`at toa.