Eksponati od najmo}nata vojska na svetot

ORU@JETO NA ANTI^KITE MAKEDONCI

Pi{uva: Andrej LOLEVSKI

  • Filip II sozdal vojska profesionalno podgotvena, pri {to site pripadnici na makedonskata vojska se smetale za Makedonci i bile podgotveni da zaginat za svojata dr`ava - Makedonija. Filip postojano ja uve`buval vojskata, usovr{uval novi varijanti, manevri, posvetuvaj}i golemo zna~ewe na disciplinata i izdr`livosta
  • Najreprezentativen primerok od vooru`uvaweto {to e otkrieno na teritorijata na Republika Makedonija sekako pretstavuva `elezniot {lem od Isar Marvinci, otkrien od divite kopa~i
  • Dodeka od petni `ili se borime da go doka`eme kontinuitetot na imeto {to go nosime od anti~kite Makedonci, drugi si pravat biznis so na{eto kulturno nasledstvo, minatoto i so na{ite korewa!??

Oru`jeto pretstavuva sinonim za borba za opstanok na edna nacija, na eden narod, za negova sopstvena samobitnost i identitet, no od druga strana, oru`jeto e povrzano i so agresija, osvojuvawe, tragedii i stradawa, pa celata taa sprotivnost, vsu{nost go pravi posebno, go privlekuva vnimanieto, budi razli~ni emocii i sprotivstaveni ~uvstva. Oru`jeto e sledbenik na civilizacijata. Go ima vo site fazi na razvitokot na ~ovekot. Negovite kolku pozitivni tolku i negativni efekti }e go sledat ~ove{tvoto i vo idnina.

Prou~uvaweto na oru`jeto pronajdeno so arheolo{kite iskopuvawa, so~uvanoto oru`je vo trezorite na muzejskite fondovi, prika`ano na reljefite, ilumiranite crkovni rakopisi, fresko`ivopisot i sl. pretstavuva nepresu{en izvor za makedonskata istorija.

Metalen del od kopjeto od Falangata (sarisa)

[lem vo Muzejot na Struga

Staroto oru`je e zna~aen dokument od minatoto, a prou~uvaweto na negoviot razvoen pat zna~i zbogatuvawe na makedonskata nauka i umetnost so dragoceni podatoci, kako za borbenata ve{tina taka i za politi~kiot, ekonomskiot i kulturniot stadium na Makedonecot niz vekovite.

Yvekotot na oru`jeto bil permanetno prisuten na ovie prostori, ispolnet so ve~na borba za opstanok. Nao|aj}i se na magistralnite pati{ta me|u Istok i Zapad, me|u Evropa i Azija, imaj}i ja povolnata geografsko-politi~ka polo`ba, Makedonija vo minatoto pretstavuvala arena na istoriski nastani i slu~uvawa, preselbi na narodi, sozdavawe na plemenski sojuzi, dr`avi, kralstva i carstva, golemi vojni, vkrstuvawe na kulturi i religii. Zarodi{ot na najgolemoto kralstvo- imperija, vo svetski razmeri, e tokmu vo na{ava zemja. Toa e kralstvoto na anti~kite Makedonci, na Filip II i na Aleksandar III Makedonski, koi po diplomatski pat, so avtenti~nata voena taktika i ve{tina i pred s# so pomo{ na makedonskoto oru`je, go "osvoija" re~isi siot toga{en poznat svet, {irej}i ja so toa makedonskata vlast, kulturata i civilizacija s# do Indija.

MAKEDONSKA VOJSKA

Kako izgledala voenata organizacija i vooru`uvaweto na anti~kite Makedonci i {to e otkrieno od nivnoto oru`je vo Republika Makedonija?

Za potrebite na najranite pajonsko-makedonski zaednici, halkidi~kite zanaet~iski centri kovaat `elezni kopja, streli, no`evi, me~evi i {lemovi, s# u{te sledej}i gi formite od prethodnoto `elezno vreme.

Makedonska strela

Makedonski kopja

Anti~kata makedonska dr`ava od vremeto na Filip II i Aleksandar III Makedonski (4 vek pred Hrista), raspolaga so najsovremena (za tie vremiwa) vooru`ena sila, soodvetna na specifi~nata voena organizacija, koja bitno se razlikuva od preostanatite anti~ki etnosi (Helenite, Ilirite, Trakijcite...). Vo isto vreme Makedonija e najgolem proizvoditel na me~evi, kopja, streli, kako i na voena oprema i orudija so specifi~ni karakteristiki.

Osven istoriskata tradicija na anti~kite Makedonci vo vojuvaweto i vooru`uvaweto, najgolema zasluga za nivnata mo} ja ima nesomneno Filip II so reformata vo voenata organizacija. Toj ja koncipiral vojskata kako vooru`en narod, vo sovremena smisla na zborot, so op{t dr`aven ideal. Toj sozdal vojska profesionalno podgotvena, pri {to site pripadnici na makedonskata vojska se smetale za Makedonci i bile podgotveni da zaginat za svojata dr`ava - Makedonija. Filip postojano ja uve`buval vojskata, usovr{uval novi varijanti, manevri, posvetuvaj}i golemo zna~ewe na disciplinata i izdr`livosta. Taka, vojnicite mar{irale po pateki dolgi i do 60 kilometri, nosej}i go so sebe oru`jeto, hranata i druga oprema. Anga`iraj}i gi najdobrite u~iteli, vo dvorecot vo Pela, formiral eden vid akademija - voeno-politi~ka {kola za decata na makedonskata aristokratija, t.n. kralski deca (basilikoi paides), od blagorodni~ki semejstva na vozrast od 14-20 godini. Od toj korpus na kralskite mom~iwa poteknuvaat idnite komandanti na makedonskata vojska, koi so Aleksandar go osvoija toga{niot svet (Ptolomaj, Hefajstion, Krater, Harpal, Nearh...).

Makedonski kowanik

Makedonski {lem od IV vek pred Hrista, pronajden vo Vi~a, sega vo muzejot vo Janina, Grcija

Najorganiziranata i najsilnata vojska koja voop{to postoela vo svetskata istorija bila predvodena od kralot. Toj bil pridru`uvan od najbliskite sorabotnici t.n. hetajri (bukvalno drugari). Kopnenata vojska ja so~inuvale rodovi i slu`bi, a vo rodovite postoele specijalnosti. Osnovni rodovi bile pe{adijata (pezetairi); kowanicite; i in`inercite. Razlikite vo ramkite na rodovite bila vo nivnata oprema i oru`je i vo nivnata brzina i probivnost. Te{kata pe{adija, poznatata makedonska falanga, bila rasporedena vo 16 reda i vooru`ena so tipi~ni dolgi kopja od 6,5 metri - sarisi (izraboteni od tri metalni delovi: lisnat vrv so dolg vsadnik, vsadnik spojnica i `elezna ra~ka-krajot na kopjeto); kusi me~evi - pro~ueniot krstoviden `elezen me~ ksifos so dol`ina od 50-60 sm. i dvojno se~ivo, kako i povien me~ so edno se~ivo, {lemovi od makedonski tip (so ka~ulka i paragnatidi), golemi {titovi (so makedonski simboli), {to sevkupno go zabavuvalo dvi`eweto, no ja zgolemuvalo probivnosta. Lesnata pe{adija imala kusi kopja, strelci so lakovi i streli, pra~ki za frlawe olovo, {lem, pomali {titovi i polesen oklop so {to se zgolemuvala brzinata, no se namaluvala probivnosta. Te{kata i lesnata kowanica bila vooru`ena so kusi kopja, kusi me~evi, voeni sekiri, {lemovi, {titovi, oklopi, voeni koli i dr. In`inerskite edinici bile opremeni so kamenofrla~i, torzioni katapulti - izmislica na Filipovite in`inerci, kako i t.n. voz za opsaduvawe na gradovite i dr.

@ELEZNIOT [LEM

Site slobodni Makedonci, kako plemstvoto taka i selanite, imale obvrska na povik na kralot da odat vo vojska, pe{ ili na kow.

Kakvi s# pohodi, bitki, potfati imala i do kade stignala ovaa nadmo}no organizirana i vooru`ena makedonska vojska, poznato mu e re~isi na sekoj ~ovek na planetava!

So ogled na faktot {to golem del od ovaa makedonska vojska ja so~inuvale vojnici koi poteknuvaat i od severnite oblasti na anti~ka Makedonija, t.n. Gorna Makedonija, {to glavno e dene{nata teritorija na R. Makedonija, se nametnuva pra{aweto - {to e dosega otkrieno od nivnoto nadmo}no vooru`uvawe kaj nas?

Konsultiraj}i ja brojnata stru~na publikacija i spored podatocite na nekolku renomirani arheolozi se izdvojuvaat slednite naodi. Toa se pred s# {lemot od 4 vek pred Hrista "iskopan" vo 1993 godina od divite kopa~i na lokacijata Isar Marvinci, koj po dolgotrajnata konzervacija i restavracija duri ovoj mesec }e bide izlo`en vo Muzejot na Makedonija, i oklopot (vo fragmenti) od 4 vek pred Hrista od istiot lokalitet, {to stru~wacite od Muzejot na Makedonija s# u{te go konzerviraat. So svoeto zna~ewe i spored so~uvanosta, se izdvojuva i {lemot koj se ~uva vo muzejot na Struga (najden vo s. Delogo`da) datiran vo 6-5 vek pred Hrista, kako i {lemot otkrien vo ohridskiot region koj sega se nao|a vo muzejot vo Berlin, datiran vo prvata polovina na 3 vek pred Hrista. Vo literaturata (samo kako zaveden muzejski eksponat) mo`at da se najdat u{te dva {lema (dosta o{teteni) od arhajskiot period koi se nao|aat vo muzeite na Ohrid i Bitola. Od drugoto vooru`uvawe, vo pove}e muzei se izdvojuvaat golemiot broj me~evi, no`evi, streli i kopja na anti~kite Makedonci, od koi sekako najinteresni se primerocite na pro~uenite "sarisi" (metalnite delovi), 6,5 metri dolgite kopja koi gi nosele vojnicite od nepobedlivata makedonska falanga.

Najreprezentativen primerok od vooru`uvaweto {to e otkrieno na teritorijata na Republika Makedonija sekako pretstavuva `elezniot {lem od Isar Marvinci, otkrien od divite kopa~i. Spored nepotvrdenite podatoci od pove}eto vakvi "kopa~i", zaedno so ovoj {lem bil otkrien u{te eden poreprezentativen i poso~uvan primerok, zaedno so drugo oru`je (mo`ebi stanuva zbor za kne`evski grob), {to se zaedno bilo prodadeno za milionski iznosi vo stranstvo! I dodeka od petni `ili se borime da go doka`eme kontinuitetot na imeto {to go nosime od anti~kite Makedonci, drugi si pravat biznis so na{eto kulturno nasledstvo, minatoto i so na{ite korewa!??

Spomenatiot {lem, koj kone~no }e bide izlo`en vo Muzejot na Makedonija, nadle`nite slu`bi uspeaja navreme da go odzemat od divite kopa~i, no toj be{e vo o~ajna sostojba, o{teten i vo fragmenti. Najgolema zasluga za negovata konzervacija i restavracija (svoeviden potfat) ja ima d-r Pere To{ev od Muzejot na Makedonija, edinstveniot specijalist za konzervacija na metal vo Makedonija. Spored d-r To{ev, toj e re~isi ist po oblik so {lemot otkrien vo poznatata grobnica na Filip II vo s. Kutle{ (Vergina) i se datira vo periodot na vladeeweto na Filip - 359-336 godina pred Hrista. Izgledot na ovoj {lem e tipi~no makedonski i se razlikuva od helenskite, ilirskite, trakiskite {lemovi {to voedno govori za posebnosta na anti~kite Makedonci od preostanatite anti~ki etnosi. Se pretpostavuva deka ovie tipi~no makedonski {lemovi se imitacija na frigijskite kapi, {to pak odi vo prilog na poslednata teza na d-r Nade Proeva za brigiskata komponenta vo etnogenezata na anti~kite Makedonci. Na vrvot od {lemot se nao|a tipi~nata ka~ulka-petla, koja simbolizira orel ili sokol vo napad. Od strana ima podvi`na paragnatida (za{titnik za liceto), 2 volosa (pol`avi) koi mo`ebi zavr{uvale so meandra ({arka koja go pretstavuva ve~niot `ivot) i se pretpostavuva deka imal ko`en remen. [lemot e ~eli~en, {to uka`uva deka pripa|al na nekoj visok oficer od najmo}nata vojska {to ja ima videno svetot, vojskata na Filip i Aleksandar Makedonski, zaklu~uva d-r Pere To{ev.

NAJMO]NATA VOJSKA

Vtoriot zna~aen primerok od vooru`uvaweto na anti~kite Makedonci e dosega nepoznatiot oklop, otkrien zaedno so {lemot na Isar Marvinci, koj vo ovaa prilika za prv pat se objavuva. Toj e bronzen, dosta e o{teten i vo pove}e fragmenti. Od ona {to dosega uspea da go konzervira d-r Pere To{ev, mo`e da se voo~at dve interesni aplikacii na gradite: prikaz na 4 lava (po dva na sekoja aplikacija), koi se dopiraat so {epite! Oklopot, koj spored d-r Pere To{ev bil drven i obvitkan so ko`a, ima i brava za vrzuvawe na ko`nite remeni. Toj se datira isto taka vo 4 vek pred Hrista, i po zavr{uvawe na konzervacijata i restavracijata, vo prvata polovina na idnata godina, vo Muzejot na Makedonija }e bide izlo`en zaedno so {lemot, kako najzna~ajni eksponati od anti~kite Makedonci najdeni dosega vo R. Makedonija.

Od drugite naodi, se izdvojuva arhajskiot {lem (delumno o{teten na vrvot) najden vo s. Delogo`da koj se ~uva vo stru{kiot Muzej, sli~en na reprezentativniot primerok od Isar Marvinci.

Edinstveniot {lem {to mu pripa|a na helenisti~koto vreme najden na na{eto podra~je, pretstavuva spomenuvaniot primerok od ohridskiot region so natpis na imeto Monunios, sega vo Muzejot vo Berlin. Toj se datira vo prvata polovina na 3 vek pred Hrista. Interesno e {to ovoj {lem e sli~en so {lemovite {to gi nosat vojnicite na pro~ueniot sarkofag na Aleksandar od Sidon (denes vo Muzejot vo Carigrad). Ovoj tipi~no makedonski {lem za razlika od preostanatite, ima malku povisoka ka~ulka i e so dve naglaseno dolgi paragnatidi. Analogen prikaz na ovoj {lem se sre}ava i na freskite od grobot na Lison i na Kalikles severno od s. Kopanos (R. Grcija), datiran okolu 200 god. pred Hrista. Se misli deka ovoj {lem po reorganizacijata na vojskata na Filip i vo vremeto na dijadosite bil vo {iroka upotreba.

Golem broj primeroci na makedonski me~evi, streli, kopja i no`evi otkrieni se na ogromen broj lokaliteti vo R. Makedonija. Vakvi primeroci poseduvaat re~isi site muzei vo na{ata dr`ava. Me|utoa, poradi nivnata dolgotrajna upotreba ({to govori za nadmo}nosta na ova oru`je) ote`nato e nivnoto datirawe. Od niv sekako se izdvojuvaat primerocite so dolg list i vsadnik {to se identifikuva so poznatata makedonska sarisa. Od ovoj tip na dolgo kopje (do 7 metri vklu~uvaj}i ja i drvenata ra~ka), zastapen od vremeto na reorganizacijata na falangata na Filip II, otkrieni se primeroci vo Beranci (4 vek pred Hrista) i Demir Kapija, najdeni zaedno so u{te edno kuso kopje (4-3 vek pred Hrista). Vo s. Delogo`da otkrieni se ~etiri kopja so razli~na dol`ina (od 48-28 sm.) odli~no so~uvani so naglasen brid po sredinata, so tesen list i so dolg vsadnik najdeni zaedno so no` i ostrilo od {krilec, datirani vo 3 vek pred Hrista, {to govori za upotrebata na razli~ni formi na kopja vo edno isto vreme.

Vo nekropolata kaj Delogo`da najdeni se i dva vida na streli, so triaglest list i vsadnik koj prodol`uava kako rebro do vrvot. Ovoj tip streli se javuva vo 4 vek pred Hrista i se ednakvi po oblik so poznatiot primerok od Olint so imeto na Filip.

Golem broj na primeroci od oru`jeto na anti~kite Makedonci se otkrieni i na lokacijata Vardarski rid (Gortinija), koi kako i preostanatite naodi od drugite lokaliteti i vo muzeite, doprva treba da se prou~at i da se objavat.

Site ovie nabroeni eksponati i mnogu drugi nepoznati vakvi naodi ne samo {to govorat za najmo}nata vojska {to dotoga{ ja ima videno svetot, tuku tie govorat i za eden slaven del od na{eto minato. No, kolku samite nie seto ova go imame prou~eno i afirmirano? Da ne govorime za faktot deka tie mo`at da se izdignat na nivo na kult i mit, so koi makedonskiot narod, vo ovie te{ki uslovi na `ivot, bi mo`el da `ivee so niv i da ~eka nekoi podobri vremiwa!