VREME NA MAKEDONSKOTO ZREEWE

Toga{ prvpat se otvorija delovi od pretstavata "Zajdisonce" pred videloto na narodot. Toga{ tie se soo~ija so carot. Pomnam deka Leonida go opitaa ~ija bila idejata za pretstavata? Koj Leonid? Kakov Leonid, eden VMRO-vec od toga{noto "Makedonsko sonce". Potoa prvata no} se zbidna na den Sveti Nikola, dekemvri-sne`nik 1997-ma godina vo salonot "19,19".

Koj Leonid, kakov Leonid, zo{to ba{ toj Leonid? Se sobravme nie, zadadeno scensko prisustvo da odigrame delovi od makedonskite storenija. Ima{e svetost kako koga se slu~uva rodeni ili prosvetlenie.

Se sobraa mnozina od Makedoncite. Osloboditelot na svetot, makedonskiot car Aleksandar. Apostolot nesudeniot homerov Ahil Goce Del~ev so svetot kako Pela za natprevar pome|u, \ore mnoguimeniot kutar Makedonec niz vekovite post-makedonikum, dvete samovili Jana i Angelina, `enata na gradskiot politi~ar, arnautinot koj kupuva i prodava i druzi sluzi na makedonstvoto.

"Vie ne ste dr`ava, tuku mesna zaednica!" - im re~e carot. Nekoi lu|e se stokomosuvaa od sodr`inata na svetiot makedonski scenski ritual. Narod kogo go u~ele da bide mal i sluginski (slovenski) do`ivuva{e provetlenie po igrata na toa "Zajdisonce". Vpro~em za toa svedo{tva se brojnite sobrani anketi za sodr`inata na pretstavata. Sre}en i duhovno bogat e onoj narod koj ima nebroeno bogatstvo od istoriski storenija. Taka zapo~na prikaznata za scenskiot jubilej.

Na 16 dekemvri-sne`nik Bo`jo leto 2000-to vo salonot "19,19", povtorno pred Sveti Nikola ja igravme 50-tata pretstava so "Zajdisonce". Tri godini se zad nas, minavme niz scensko isku{enie, se obiduvavme da ostavime duhovni tragi. Eden teatar koj nema svoja scena, nitu vraboteni akteri i koj drebno sirovo vode{e vojna za opstanokot svoj i za identitetot na svojot makedonski narod, koga }e odigra 50 pretstavi verojatno dobiva duhovna potvrda za svojata trajnost. Teatarot "Skrb i uteha" igra{e kako na teatarskite sceni, taka i na plo{tadi, bolnici, starski domovi, domovi za deca bez roditeli, vospitni i obrazovni ustanovi, Pustec i Leska vo Prespa kaj Makedoncite vo Albanija, delovi vo Zabrdeni, Lerin i Pela vo Egejsko kaj Makedoncite. Pretstavata na 13 maj 1998-ma godina e snimena za MRTV, no ne e emituvana na programata, od nea se ispla{ija "makedonskite" teatarski festivali. Lu|e koi se u~eni da bidat, mali i slugi (sklaveni-Sloveni) ne im e lesno da porasnat.

Velik e makedonskiot duh. Be{e 50 pretstava. "Sonuvav grozen son!"- mu re~e Goce Del~ev na carot. "Kako sme ostanale samo nie dvajcata. N# stavile vo muzej i pod nas napi{ale MAKEDONCI -porane{en narod na ovie prostori!" Taka mu re~e na majkata scena.

"Zajdisonce" e del od edna makedonska trilogija. "NIE", "Zajdisonce" i "Olesni, razre{i, prosti". Prvite dve go vidoa makedonskoto videlo. Tretata ~eka tri Gospodovi godini. Vreme na makedonskoto zreewe. Da se porasne vo veli~ie i svetost.

Narodec koj go la`ele deka e mal, deka nema ni{to svoe, deka e sluginski slovenski ima potreba od prerodba i duhovno vreme za da porasne vo duhot svoj. Na Sveti Nikola so Boga Gospoda napred Makedonijo, blagoslovena bidi vo duhot.

Akteri sveti me~tateli, scenski voini na makedonskoto videlo AMIN. Olesni razre{i i prosti Makedonijo.

Ne se nadevavme voop{to deka sonceto }e zajde. Be{e toa samo scenska metafora. Napred...

Koj Leonid, kakov Leonid zo{to Leonid? Toe e vtoroto ime za carskiot lav Heraklev. Olesni, razre{i i prosti im Makedonijo.