FORUM

DUHOVNI VREDNOSTI

Stefan Donevski - Majka, Ohrid

Eden narod koj ne poseduva duhovni vrednosti, ne mo`e da ima dr`ava! Neodamna srpskiot pretsedatel Ko{tunica otide so celata vlada vo manastirot Hilandar na Atos, na ednono}no "bdeewe" zaedno so srpskite monasi. On toa go obrazlo`i kako vra}awe na izgubenite duhovni vrednosti. Poznato e deka vo site postokomunisti~ki zemji e zabele`livo drasti~no opa|awe na duhot kaj narodot, kako posledica na dolgogodi{noto komunisti~ko ropstvo. Imeno komunistite, poto~no komuwarite so svoeto vladeewe gi uni{tija site duhovni vrednosti kaj narodot. Tie ja zabranuvaa crkvata, gi {ikaniraa popovite, duri vo Crna Gora im gi se~ea bradite, pa duri i javaa na popovite. Vo Makedonija pove}e od trieset i pet godini narodot se pla{e{e da odi vo crkva, odea samo postarite, ven~avkite i kr{tevkite bea skoro site bez popovi, taka da se uni{ti duhot kaj narodot.

Podocna se sozdade ministerstvoto za verski odnosi, koe pratki~no ja kontrolira{e i dirigira{e crkvata. Koj, kade }e bide pop, ili vladika odlu~uva{e ministerstvoto vo Belgrad i Skopje. Taka da komuwarite imaa direktna kontrola na rabotata vo crkvata i so nea manipuliraa kako {to sakaa.

So padot na komunizmot ovie "odozgora" prateni popovi i vladici ostanaa ponatamu na svoite mesta, taka da eden poviden duhoven napredok ne e zabele`liv. Makedonskiot narod i ponatamu ne odi vo crkva, osven za bo`ik i veligden. Starite popovi i vlacii ne se vo sostojba da go privle~at narodot da odi vo crkva, a so toa i da gi zgolemat duhovnite vrednosti kaj narodot.

Albancite edna{ nedelno obavezno odat vo xamija, vo Grcija vo nedela na ulica gledate pove}e popovi i lu|e koi odat vo crkva odkolku drugi lu|e, na ulica.

Srbija i Bugarija koi bea pod komunisti~ko ropstvo zabele`ija drasti~en pad na duhovnoto bogatstvo kaj narodot. Vo Makedonija toj pad be{e najekstremen. Celi triesetipet godini narodot namesto vo boga veruva{e vo Tito. Duri i koga Tito umre, izleze parolata "I PO TITO, TITO". Namesto ikoni na zidovite Makedoncite ja stavaa slikata na "drugarot Tito". Pred dvaesetina godini se pojavi i slikata na Goce Del~ev. Sega i dvete sliki nekako is~eznaa, odvreme na vreme }e se vidi slikata na Aleksandar Makedonski ama i taa e mnogu retka. Prakti~ki Makedonskiot narod ne veruva vo ni{to pove}e. Bez verba i bez duh ne se pravi dr`ava!

Kolku lo{o raboti Makedonskata crkva najdobro se gleda vo primerot so Avstralija. So odeweto na Vladikata Petar crkvata vo Avstralija se prakti~no rasturi. Vernicite gi iskaraa i podelija, taka da Makedoncite po~nuvaat da odat vo drugi crkvi, Srpski, Bugarski ili Gr~ki. Sinodot vo Skopje prakti~no mol~i, od Avstralija dova|aat makedonski delegacii pove}e pati da se ob`alat, a sinodot prakti~no poglavarot Stefan ne odi tamu li~no da vidi kade e problemot. Makedon~eto ~eka ne{to da se totalno raspadne, pa posle }e barame me|unarodna arbitra`a.

Pokraj crkvata duhot kaj eden narod go podignuva i inteligencijata.

Mnogu intelektualci kaj nas se potceneti, a mnogu se i preceneti. Odma posle osloboduvaweto se formira edna grupa na komunisti~ki intelektualci, koi sekoj svoj nau~en trud go po~nuvaa i zavr{uvaa so zborovite "Vo imeto na partijata, vo imeto na drugarot Tito" i sli~no. Se razbira ovie intelektualci bea partiski intelekutalci i ne doprionesova mnogu za podigawe na kulturniot duh kaj narod.

Vo poslednive dvaeset godini se pi{uvaat mnogu pesmi~ki, se pojavija mno{tvo na poeti, a nekoj nov seriozen roman ne mo`e da se zabele`i. Pi{aniot zbor vo Makedonija se svede na pi{uvawe na pesni~ki, koi nikoj ne gi ~ita. A tokmu pi{aniot zbor e glavniot element za podigawe na duhot na eden narod.

[to }e be{e Rusija bez eden Dostoevski ili Tolstoj?,! Ruskata duhovnost, du{a, se zasnova tokmu na ovie pisateli. Vo poslednive osumdeset godini vo Rusija ne se javija takvi pisateli, koi }e go podignat duhot kaj narodot i kako rezultat, go gledame sega raspa|aweto na Rusija.

Niz gratskite ulici vo Makedonija sekojdnevno gledame lu|e bez nasmevka, zamisleni so ta`en pogled i ako sretneme nekoj nasmean gospodin toj e sigurno nekoj redok stranec, koj slu~ajno zalutal vo na{ive prostori.

Duhot na narodot vo Makedonija treba da go podigne intelegencijata. Na`alost, makedonskata intelegencija treba so golema lupa vo Makedonija da ja barame.

Vo posledno vreme se pojavija mnogu kolumni niz vesnicite, koi mnogu pi{uvaat, bez ne{to da ka`at i ~ii avtori se voglavnom poznati komuwari od minatoto vreme.