Po pojavata na bolesta na nervniot sistem

BESNILOTO SEE STRAV

Pi{uva: Mileva LAZOVA

  • Pojava na besnilo vo Makedonija za posleden pat e zabele`ano vo 1976 godina, a kaj lu|eto od 1968 godina, {to zna~i deka opasnata zoonoza se aktivira po miruvawe od pove}e godini predizvikuvaj}i panika me|u naselenieto, bidej}i nikoj ne e potpolno za{titen od ovaa zaraza
  • Nadle`nite na delo doka`aa deka samo so prezemawe na navremeni i koordinirani akcii mo`e da se pridonese za za{tita na `ivotot i zdravjeto na gra|anite

Lo{iot pobesnet ma~or od Volkovo ja voznemiri ce-lata makedonska javnost poradi opasnosta od zaraza od stra{nata bolest besnilo. "Nulta" nositelot po kasnuvaweto na sopstveni~kata na ma~orot i veterinarot, nabrgu pcovisal, no sepak, postoi pretpostavka i mo`nost da se javi novo `ari{te na opasnata zaraza.

Poradi nedovolna informiranost, lu|eto smetaat deka nositeli na zarazata se ku~iwata i ma~kite skitnici. Slobodni se, bez sopstvenik, nekontrolirano se dvi`at i se hranat, pa lesno se inficiraat. To~no e deka pogolemiot rizik od zaraza go nosat tie, no od besnilo mo`e da se inficiraat i doma{nite i divite `ivotni, kako i ~ovekot.

OPASNA ZOONOZA

Pojava na besnilo vo Makedonija za posleden pat e zabele`ano vo 1976 godina, a kaj lu|eto od 1968 godina, {to zna~i deka opasnata zoonoza se aktivira po miruvawe od pove}e godini predizvikuvaj}i panika me|u naselenieto, bidej}i nikoj ne e potpolno za{titen od ovaa zaraza.

Pri povr{inska povreda na ko`ata so kasnuvawe i grebnuvawe od zabolenoto `ivotno virusot na ovaa bolest po~nuva da se razmno`uva preku nervniot sistem, stignuva do mozokot i tuka se razviva predizvikuvaj}i nevoobi~aeno odnesuvawe koe zavr{uva letalno, veli d-r Mi{o Hristovski, profesor na Veterinarniot fakultet. Isto taka, zabolenite lu|e koi poka`ale klini~ki simptomi na bolesta, taa e so fatalna posledica, a lu|eto naj~esto zaboluvaat preku kasnuvawe od zarazeno `ivotno.

ZA[TITNI MERKI

Poradi opasnosta od {irewe na bolesta, Upravata za veterinarstvo itno izgotvi Naredba za merkite za suzbivawe i iskorenuvawe na bolesta, vo soglasnost so Zakonot za veterinarno zdravstvo.

Naredbata se sostoe{e od pove}e to~ki, me|u koi i zadol`itelen popis, ozna~uvawe i za{titna vakcina na site ku~iwa i ma~ki na teritorijata na epizotiolo{koto podra~je Skopje, zatvorawe na ku~iwata pomladi od ~etiri meseci, uni{tuvawe na nevakcinirani ku~iwa i ma~ki i ubivawe na zabolenite `ivotni, objasnuva Toni Kiraxiski, vi{ sovetnik po epizotologija pri Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo.

Po okrivaweto na besniloto, za da se prezemat site potrebni merki za za{tita, vedna{ e formiran Krizen {tab na nivo na grad Skopje. Zdravstvoto vlo`i napori za obezbeduvawe koli~estvo vakcini i serumi za eventualna zgolemena pobaruva~ka zatoa {to vo Infektivnata klinika vo Skopje enormno be{e zgolemen brojot na pacienti koi baraa da bidat vakcinirani, bidej}i dobile grebanici na razli~en na~in. Kaj `ivotnite vo Veterinarnata bolnica, vedna{ se zapo~na so primena na merkata vakcinirawe.

Poradi golemiot strav kaj gra|anite, tie sami gi nosat svoite galeni~iwa na vakcina {to predizvika turkanici vo veterinarnite ambulanti.

Nadle`nite na delo doka`aa deka samo so prezemawe na navremeni i koordinirani akcii mo`e da se pridonese za za{tita na `ivotot i zdr na gra|anite. Veterinarnata bolnica ima formirano {est grupi veterinari koi izlegoa na teren po selata vo okolinata na Skopje i vr{at vakcinacija vo okolinata na \or~e Petrov. Mobilnite ekipi postojano se na teren i re~isi site `ivotni od okolnite mesta kade {to se pojavi besniloto se vakcinirani. Od Veterinarnata bolnica informiraat deka postojat dovolni koli~estva vakcini vo zaliha i apeliraat do gra|anite itna vakcinacija na nivnite mileni~iwa. Novi slu~ai na besnilo nema.


Bolesta besnilo ja predizvikuva virus koj go napa|a centralniot nerven sistem. Se prenesuva so kasnuvawe i grebewe od zaboleno `ivotno, a simptomite kaj site toplokrvni `ivotni se isti. Pri~initeli na bolesta se rabdovirusite koi se nao|aat vo plunkata na zarazenoto `ivotno, dodeka periodot na inkubacija e razli~en i ponekoga{ simptomi mo`e da se manifestiraat i po nekolku godini. Najpodlo`ni se lisicite, no besniloto se prenesuva, pokraj kaj ku~iwata i ma~kite, i kaj govedata, ovcite jazovcite, kunite, volcite, zajacite.


PRVA POMO[

Ranata treba vedna{ da se izmie so voda i sapun ili so alkohol. Bez ogled na obilnosta na krvareweto mieweto treba da bide {to podolgo i podlabinsko, so cel virusot da se otstrani od mestoto na kasnuvaweto. Vedna{ da se odi do najbliskata medicinska ustanova, kade {to }e se sanira ranata i }e se odredi dali }e se dade serum, tetanus ili vakcina.


PRIFATENA REAKCIJA

Obvinuvawata od strana na Dru{tvoto za za{tita na `ivotni "Srna" deka Krizniot {tab vo dadenata situacija reagira pani~no, amaterski i bez plan i nastojuvawata eutanazijata vrz ku~iwata i ma~kite da se vr{i samo vo kriznite podra~ja, ovojpat bile prifateni od strana na {tabot, taka {to e donesena odluka zalovuvaweto i eutanazijata na site nevakcirani ku~iwa i ma~ki, bilo doma{ni ili skitnici, da se vr{i samo vo zagrozenite podra~ja.