UVOZ-IZVOZ: Otsustvo na merki za finansiska konsolidacija na stopanstvoto

UVOZNA ZAVISNOST NA PRERABOTUVA^KITE KAPACITETI

Pi{uva: Qup~o PAN^EVSKI

  • Reformite vo stopanstvoto vo tekot na 2000 godina se sproveduvaa zabaveno i pokraj obvrskite kon Svetskata banka, MMF i parafiraniot Dogovor za stabilizacija i asocijacija so Evropskata unija
  • Vo vkupnata nadvore{no-trgovska razmena izvozot u~estvuva so 38,6 otsto, a uvozot e zgolemen za 33,6 otsto i vo vkupnata trgovska razmena u~estvuva so 61,4 otsto

Ostvarenite negativni rezultati vo oddelni sektori od stopanstvoto vo dr`avava se rezultat na nepovolnite finansiski sostojbi od minatite godini, koi vlijaat vrz stabilnosta na proizvodstvoto. Vnatre{nata prezadol`enost vo stopanstvoto, nadvore{niot trgovski deficit, porastot na nevrabotenosta, nesoodvetnite strukturni reformi kako i zabaveniot proces na privatizacija i voveduvaweto na Danokot na dodadena vrednost se samo del od pri~inite koi negativno se odrazija vrz procesot na proizvodstvo. Analizata na sostojbite na pooddelni granki vo stopanstvoto uka`uva na itno sproveduvawe na vistinski strukturni reformi, a i Vladata na RM se deklarira{e za nivno poskoro implementirawe. Me|utoa, reformite vo stopanstvoto vo tekot na 2000 godina se sproveduvaa zabaveno i pokraj obvrskite kon Svetskata banka, MMF i parafiraniot Dogovor za stabilizacija i asocijacija so Evropskata unija. O~igledno e deka otsustvuvaat merki za finansiska konsolidacija na stopanstvoto, a vo me|uvreme istite se sproveduvaa niz prizmata na problemite na pretprijatijata - zagubari koi itno treba{e da se privatiziraat ili likvidiraat. Privatizacijata neopravdano se odolgovlekuva{e i pokraj soznanieto deka taa e preduslov za direkten i brz priliv na stranski kapital na koi se potpiraat razvojnite perspektivi.

NEPOVOLNI PARAMETRI

Stepenot na privatiziranost na op{testveniot kapital vo Republika Makedonija e nizok i nesoodveten. Nasproti vakvite sostojbi vo Agencijata za privatizacija se akumulirani nad 725 milioni germanski marki (311 milioni germanski marki dr`aven kapital i 414 milioni germanski marki od pretprijatijata koi koi ne uspeale da se privatiziraat), pa taka dr`avata se javuva kako dominanten sopstvenik {to vo praktika se poka`a kako lo{a varijanta. Tokmu ovoj model na stopanisuvawe, spored podatocite od Stopanskata komora na Makedonija, pridonese za nepovolnite parametri vo nadvore{no-trgovskata razmena kade vo periodot od prvite sedum meseci od 2000 godina se ostvari vkupen obem od 2.237.800.000 amerikanski dolari. Pokrienosta na uvozot so izvozot vo ovoj period e 62,9 otsto. Vo vkupnata nadvore{no-trgovska razmena izvozot u~estvuva so 38,6 otsto, a uvozot e zgolemen za 33,6 otsto i vo vkupnata trgovska razmena u~estvuva so 61,4 otsto. Najgolemo u~estvo vo izvozniot procent imaat proizvodite od crnata metalurgija, tekstilnata industrija, potoa cigarite, tutunot, vinoto, obuvkite, lekovite i dr.

TRGOVSKA RAZMENA

[to se odnesuva do uvozot, zna~ajno u~estvo vo stapkata ima naftata, motorniot benzin, lekovite, p~enicata, proizvodite od crnata i oboenata metalurgija i dr. Ova asocira na postojana uvozna zavisnost na prerabotuva~kite industriski kapaciteti, malo u~estvo vo izvozot na proizvodi so visok stepen na obrabotka i nesoodvetnata izvoznata orientacija na stopanskite granki od baznata industrija. Vo spomenatiot period najgolem trgovski partner na Makedonija od zemjite ~lenki na EU e SR Germanija koja vo vkupnata razmena ostvarena me|u RM i EU u~estvuva so 37,5 otsto, a pokrienosta na izvozot so uvozot e 98,9 otsto. Podatocite govorat deka spored ostvarenata razmena Grcija se nao|a na vtoro mesto so u~estvo od 19,5 otsto, a po nea sleduva Italija so 15,4 otsto. Republikite od porane{nata SFRJ vo vkupnata razmena so stranstvo na Republika Makedonija u~estvuvaat so 23,7 otsto. Najgolema trgovska razmena e ostvarena so SR Jugoslavija 14,9 otsto, potoa Slovenija so 5,2 otsto, Hrvatska so tri otsto itn. Va`en segment vo celokupnata trgovska razmena so zemjite od porane{na SFRJ e toa deka osven so SR Jugoslavija, so site drugi Makedonija ostvaruva trgovski deficit. Vo momentov edinstveno va`no e maksimalno iskoristuvawe na prirodnite resursi kako va`ni stopanski potencijali koi se prepoznatlivi vo mnogu granki od stopanstvoto.