AKTIVIRANA INFLACIONATA SPIRALA

Za formirawe na kompletnata slika za posledicite na vakviot trend na zgolemuvaweto na cenite na malo, kako mo`ni faktori i pri~initeli za sostojbite se cenata na surovata nafta na svetskiot pazar, korekcijata na cenata na elektri~nata energija po barawe na Svetskata banka i implementiraweto na Danokot na dodadena vrednost.

Analizata na sekoi od ovie faktori poka`uva kolku porastot na cenite na malo e dramati~en i kolkava e opasnosta od povtornoto razgoruvawe na inflacijata. Vo minatata godina cenite na malo bea vo nadolna linija s# do mesec juli, a potoa do dekemvri bele`ea kontinuiran blag porast. Zatoa, sekoja sporedba na koj i da e mesec od 2000 godina so mesec od 1999 godina, }e poka`e dvocifren porast na cenite na malo.

Vo toj period, glavni dvigateli na porastot na cenite bea zimskata tarifa na cenata na elektri~nata energija i naftenite derivati.

Od dekemvri do april 2000 godina, cenite se zgolemija za 6,7 otsto pod vlijanie na ovie faktori, a dopolnitelen pri~initel za zgolemuvaweto be{e voveduvaweto na Danokot na dodadena vrednost.

Negovata implementacija predizvika ednokratna korekcija i porast na cenite od 4,8 otsto. Karakteristi~en e podatokot deka vo periodot od april 1999 godina do istiot mesec vo 2000 godina, cenata na elektri~nata energija se zgolemi za 65 otsto. Najnapred, vo oktomvri 1999 godina se slu~i redovniot premin kon zimskata tarifa na elektri~nata energija, a potoa vo fevruari dojde do novo poskapuvawe na energijata od 10 otsto. Vo april 2000 godina go nema{e voobi~aeniot premin kon letnata tarifa na elektri~nata energija, poradi {to be{e zabele`an impliciten porast vo sporedba so istiot mesec vo 1999 godina.

Od vkupniot porast na cenite na godi{no nivo od 14 otsto, duri 5,3 otsto se predizvikani od porastot na elektri~nata energija. Vo istiot period cenata na naftenite derivati se zgolemi za okolu 55 otsto od koi 19 otsto se rezultat na voveduvaweto na Danokot na dodadena vrednost. Proekciite za dvi`eweto na cenite na malo vo 2000 godina bea deka prose~niot porast na cenite nema da ja pomine granicata od 4 otsto vo odnos na cenite od minatata godina. Stavot na Vladata be{e prifaten i od timot na misijata na MMF so napomena deka voveduvaweto na Danokot na dodadena vrednost }e predizvika porast od samo eden otsto.

Me|utoa, novite analizi na Dr`avniot zavod za statistika poka`aa deka Danokot na dodadena vrednost predizvika porast na cenite od 3,5 do 5 otsto. Vo periodot od januari do april 2000 godina dojde do poklopuvawe na dve merki od strukturnite reformi na ekonomskata politika na Vladata koi se odbegnuvaa dolgo vreme (voveduvaweto na DDV i voveduvawe na pazarna cena na elektri~nata energija), kako i poklopuvawe na dva negativni eksterni {oka (porastot na cenata na surovata nafta na svetskiot pazar i porastot na amerikanskiot dolar na berzata). Tretiot faktor, implementacijata na Danokot za dodadena vrednost, od april ovaa godina kaj golem broj proizvodi koi so prethodniot Zakon za danok na promet bea oslobodeni od odano~uvawe (prehranbenite proizvodi, elektri~nata energija, lekovite i dr.) predizvika zgolemuvawe na cenite so {to se onevozmo`i objektivno sledewe na pravnite efekti i dostignatata inflacija vrz taa osnova. Vakvite sostojbi predizvikaa pojava na tro{o~na inflacija.

Vo momentov klu~no pra{awe e dali vakvata inflacija e od vremen karakter ili istata realno mo`e da ja aktivira inflacionata spirala? Mora da se ima predvid deka cenata na naftenite derivati ostanuva neizvesna, bidej}i direktno e zavisna od turbulenciite na cenite na svetskiot pazar i kursot na amerikanskiot dolar. Pokraj spomenatite faktori pri predviduvaweto na dvi`eweto na cenite do krajot na 2000 godina, treba da se vkalkulira i odnosot na Vladata kon monetarnata politika, buxetskata potro{uva~ka, politikata na plati, nepredvidlivite ceni na zemjodelskite proizvodi, naftenite derivati kako i ekstremno golemiot suficit vo Buxetot. Poslednite poskapuvawa na proizvodi zna~itelno }e go oslabnat i onaka niskiot standard na gra|anite koi vo uslovi koga dr`avata ima prepoln Buxet i "problem" okolu negovoto rebalansirawe, so zgolemuvawe na cenite na malo na obi~niot makedonski gra|anin ne mu preostanuva ni{to drugo, tuku da bide nem nabquduva~ na sostojbite koi se rezultat od lo{oto rabotewe na Vladata, istata taa koja mnogu vetuva{e vo parlamentarnoto predizborie.