TODOR ALEKSANDROV I QUP^O GEORGIEVSKI

Po ovie dva pogleda na nacionalnata opredelba na Goce Del~ev, sleduva pra{aweto: zo{to za Kole Mangov so 12 godini vo 1952 godina preku pro~itanite 34 pisma, Goce Del~ev e Makedonec, a zo{to za Qup~o Georgievski so 29 godini vo 1995 godina e Bugarin. Pra{aweto trae, temata prodol`uva. Fikcijata na Qup~o Georgievski za Makedoncite kako Bugari "od doa|aweto na Slovenite na Balkanot" do ilindenskiot period (i ne{to potoa), negovoto opkru`uvawe ja "prodol`i" vo temata za beskorenost na makedonskata nacija, vo koja toa opkru`uvawe najde "odgovor", spored koj korenite na makedonskata nacija se bugarski, "stav" koj predizvikuva izvesni vozbudi vo makedonskata javnost. Vsu{nost, ne stanuva zbor za "odgovor", tuku za izvesen prepis od izvesnite doma{ni prepi{uva~i, osobeno vo skopsko "Delo" i vo "Glas" na VMRO-DPMNE, na bugarskata doktrina, spored koja makedonskiot etnos istoriski ne postoi, pa taa doktrina proektira postoewe na etni~ki Bugari vo Vardarska Makedonija pod jugoslovenska vlast koi stanale srpski komunisti, t.e. "srbokomunisti", i od takvite, okolu 2 avgust 1944 godina stanale Makedoncite kako nacija vo federalna Makedonija na jugoslovenskata Federacija. Eden od izvorite za tie prepi{uva~i e golemiot bard od ovaa oblast Kosta Crnu{anov, za kogo se osvedo~iv kako takov po mojot novinski duel so nego vo 1993 godina, pri {to toj, vo realizacijata na doktrinata kon mene kako individua, me nare~e "udba{" i "rankovi}evec", {to malku podocna be{e prezemeno od negovite duhovni ~eda, vernite prepi{uva~i vo skopskiot nedelnik "Delo". Kon mojata upatenost vo ovoj pravec svoj pridones ima sredbata i eden ne dolg razgovor na eden tematski sobir vo [vajcarija, isto taka vo 1993 godina, so politikologot od Sofiskiot univerzitet i visok sovetnik na bugarskata vlada, Ogwan Min~ev. Ovaa moja konstatacija vistinska potkrepa nao|a i vo nastapot na bugarskiot ambasador vo Skopje, noviot Ivan Garvanov vo Makedonija, g. Angel Dimitrov ("Dnevnik", 11 i 12.11. 2000).

Kon ovoj tek na ne{tata te~e intervjuto na TV Sitel od 2 noemvri godinava na g. Qup~o Georgievski vo koj go vklopuva Todor Aleksandrov, voda~ot na VMRO 1919-1924 godina, so namera za nego da pribavi "pozitivni" istoriski poeni od "pi{uvaweto" na g. Vlado Popovski. Vedna{ napomnuvam, g. Vlado Popovski ne objavil kniga so posebno "pi{uvawe" za Todor Aleksandrov. Toj zaedno so L. I. @ila go podgotvi prviot tom od izdanieto na "MAKEDONSKII VOPROS V DOKUMENTAH KOMINTERNA", NIP "\ur|a", Skopje 1999. Za osvedo~uvawe na samiot Q. Georgievski i na qubopitnite ~itateli so vistinskata slika za Todor Aleksandrov, priveduvam izvodi od dokumentot br. 63, str.257 od spomnatite dokumenti (izvorot ne e "srbokomunisti~ki"). Vo nego najprvo se izvestuva deka otkako Makedonskata revolucionerna organizacija (MRO) "steknala posilno politi~ko zna~ewe na Balkanot, vladini krugovi vo Bugarija re{ile da ja privle~at i da ja koristat za kauzata na Bugarija". Najgolem uspeh vo toj pravec bugarskata vlada postignala po Ilindenskoto vostanie. "Najverno svoe orudie" za taa cel "taa na{la vo liceto na Todor Aleksandrov, koj se projavil osobeno vo 1908 godina vo vreme na mladoturskiot prevrat", koga nasproti mladoturskata vlast dejstvuval so teroristi~ki akcii vo provokativni celi. Vo vreme na Prvata balkanska vojna Aleksandrov so svoite ~etnici dejstvuval vo zadninata na turskata vojska. "Pobedonosno nastapuvaj}i bugarskata vojska go stigna Todor Aleksandrov vo Kuku{ kade {to nego go posetil sega{niot (sredina na 1923 godina-z.m.) bugarski car, toga{ naslednik, knez Boris, komu Aleksandrov mu izdignal triumfalna arka i mu priredil sve~ena sredba". Dokumentot ponatamu svedo~i za nastanite od Prvata svetska vojna: "Za seto vreme na op{toevropskata vojna, tie (Aleksandrov i Protogerov) bile najbliski lu|e i verni orudija na Ferdinand i na kajzerot Vilje". Me|utoa, Bugarija izleze gubitni~ka od vojnata. Gr~kata i srpskata vlada gi baraa Aleksandrov i Protogerov za da odgovaraat pred nivnite sudovi za storenite voeni zlostorstva. Toga{ "nivnite istomislenici: Karanxulov, Ba`darov, Milev i drugi, za da poka`at deka tie se verni na sebe si, se frlija da organiziraat me|u emigrantskite bratstva da sobiraat potpisi na tie {to sakaat prisoedinuvawe na cela Makedonija kon Bugarija", so {to na delo ja ispolnuvaat voljata na svoite voda~i Aleksandrov i Protogerov. Tuka sledi da mu se predo~i na g. Georgievski deka pri vakva pravovernost kon Bugarija i nejzinite suvereni, kako najeksponiran pretstavnik na vnatre{niot vrhovizam, Todor Aleksandrov gi sobra site mo`ni "pozitivni" poeni, no za bugarskata nacionalna kauza, kako pripadnik na "bugarskoto pleme", na koe sve{teno bil ubeden deka mu pripa|a, vsu{nost, kako i onie prepi{uva~i, "radkovci" i drugi. Ne za makedonskata nacionalna ideja, ~ii zalo`benici `estoko gi sotiral.

Kon ovaa slika za Aleksandrov, izli{no e g. Georgievski da domisluva "pi{uvawe" na g. Vlado Popovski. Sam neka ponudi argumenti za "pozitivni" poeni za Aleksandrov vo makedonskata istorija. Pritoa, treba da ima predvid deka vo procesot na asimilacija na Aleksandrov od etni~ki Makedonec vo Bugarin, dlaboko vo negovata svest bilo vsadeno ubeduvaweto deka e pripadnik na "bugarskoto pleme". Od pozicijata na takov Bugarin, neobjasnivo bi bilo Aleksandrov da se bori Pirinska Makedonija kako bugarska dr`avna teritorija da ja oddeli i da ja obedini vo posebna dr`avna edinica so Vardarska i Egejska Makedonija. Car Boris ne bil nedoveten, pa da go poddr`uva Aleksandrov da oddeli del od bugarskata dr`avna teritorija. Naprotiv, vo takov slu~aj dvajcata bi bile proglaseni za predavnici i kako takvi sudeni. Dokolku Aleksandrov imal ideja da sozdade makedonska dr`ava, najprvo bi proglasil avtonomija vo Pirinska Makedonija, so {to bi go steknal legitimitetot za obedinuvawe na Makedonija vo posebna dr`ava. Na krajot, zar mo`e nekoj da smeta deka bugarskata vlast bila tolku stupidna {to bi go finansirala Aleksandrov, bi go vooru`uvala i opremuvala samo i samo da odvoi del od nejzinata dr`avna teritorija? Ne. Todor Aleksandrov e ~ovek na bugarskiot dvor. Nasproti nego, tokmu zatoa {to Goce Del~ev, principot na samostojnost vo dejstvuvaweto na MRO go izdignal do najvisok stepen, narodot, identifikuvaj}i se so nego, mu ispeal tolku golem broj pesni, me|u koi i nenadminatata i edinstvena "Crna se ~uma zadade" preku koja se ovoplotuva neraskinlivoto edinstvo me|u Makedonija, makedonskiot narod i Goce Del~ev. Pokraj toa, tokmu zatoa {to Jane Sandanski se projavil za najdosleden sledbenik na Goce Del~ev vo odbranata na toj princip, bugarskiot vrhovizam i negovata tvorba, neovrhovizmot, najgolema omraza iska`uvaat tokmu protiv nego (vidlivo i vo navedenite "Glas" i "Delo"). Seto toa e sprotivno od toa {to e Todor Aleksandrov komu, vidno i od bliskite vrski so bugarskite suvereni, vistinski mu stojat bugarski "pozitivni" poeni.