CVRSTO NA STANOVI[TETO ZA POSEBNOSTA NA MAKEDONECOT

Taka mojot damne{en poznat Stavre Xikov.

Se razbira, Xikov ne mora s# da znae za makedonskoto iseleni{tvo, dotolku pove}e {to so MPO se zapoznal ad hok, patem, dodeka prestojuval preku Okeanot kako nejzin gostin. Toj zatoa i ne znae {to zapi{al, na primer, Georgi Pirinski, vo 1936 godina vo vesnikot "Trudova Makedonija", koj izleguva{e vo Detroit. A napi{a: "Kaj mnozina Makedonci se vgnezdilo ubeduvaweto deka nie Makedoncite ne pretstavuvame oddelna nacija, tuku, spored edni, sme "najdobriot del od bugarskoto pleme", spored drugi "~isti Srbi", a, spored treti, "slovenoglasni Elini". Osobeno silno e ubeduvaweto deka sme "najdobriot del od bugarskoto pleme". Toa se dol`i na faktot {to poradi golemata sli~nost me|u makedonskiot i bugarskiot narod, bugarskite bur`oaski ideolozi, kako vo minatoto, taka i sega, uspevaat najlesno i so najgolem uspeh, da ja propovedaat svojata imperijalisti~ka teza za bugarskoto poteklo na Makedoncite, so {to bugarskite vladi ja opravduvaat i svojata zavojuva~ka politika kon Makedonija".

Taka Georgi Nikolov Zajkov, alijas Geo Pirinski, vo 1936 godina, roden tatko na Georgi Pirinski, toga{, koga akademikot Bla`e Ristovski vo "Makedonsko vreme" (mart i april 1996) go objavi trudot za nego i za organizacijata na koja & se posveti, minister za nadvore{ni raboti na sosedna Bugarija.

Georgi Zajkov (Geo Pirinski) e roden vo 1901 godina vo Bansko, Pirinska Makedonija. Na 22 godini zaminuva na pe~alba vo Soedinetite Dr`avi. Prvin raboti vo rudnicite na Severna Minesota, potoa vo fabrikata za avtomobili vo Pontijak (Mi~igen) i, kone~no, kako nacionalno-politi~ki deec i publicist, vo razni mesta i vo Wujork. Vo septemvri 1929 godina, zaedno so Smile Vojdanov i so nekolku ilindenci, ja formiraa prvata Makedonska progresivna grupa, jadroto od koe podocna se razvi Makedonsko-amerikanskiot nacionalen sojuz, tipi~no nacionalna makedonska iseleni~ka organizacija, ~ij dolgogodi{en generalen sekretar be{e tokmu Geo Pirinski. Nejzini glasila bea "Makedonski bjuletin" i "Balkansko zdru`enie" (1931 -1934), potoa "Trudova Makedonija" (1934 -1938) i na krajot "Narodna volja" (1938 -1948). Geo Pirinski be{e ~len na Komunisti~kata partija na SAD od 1924 do 1951 godina, koga, zaedno so semejstvoto, be{e proteran od Amerika vo Bugarija. Tamu ja do`ivea sudbinata na Venko Markovski, {to }e re~e Bla`e Ristovski, vedna{ e nazna~en za prv potpretsedatel, a potoa i za pretsedatel na nacionalniot komitet za za{tita na mirot, ~len na Kontrolno-revizionata komisija na BKP, naroden pratenik (vo tri svikuvawa) na Bugarskoto narodno sobranie, opsipan so priznanija i odlikuvawa. Be{e nepokolebliv borec protiv van~omihajlov{tinata i, naporedno so toa, na MPO i cvrsto povrzan so VMRO (obedineta).

Nasproti negovata li~na sudbina, aktivnosta na Makedonskiot naroden sojuz i li~niot anga`man na Geo Pirinski, ostanuvaat trajno svedo{tvo za silno izrazenoto nacionalno, makedonsko, ~uvstvo na del od makedonskoto iseleni{tvo vo SAD i Kanada me|u dvete svetski vojni, za `al na nekoi dene{ni "prepro~ituva~i" na makedonskata istorija, ne mo`e da se re~e i za nivnoto najnovo mileni~e - Makedonskata patrioti~eska organizacija, toga{ i denes.

"Pri~inite za dene{nata pla~evna sostojba na na{ata tatkovina se mnogu, pi{uva{e Geo Pirinski vo prviot broj na "Makedonski bjuletin" izlezen na 1 mart 1930 godina. No glavnata od niv, osnovnata pri~ina, e deka borbata ne se vodi po patot {to be{e prednacrtan od prvoapostolite. Vo nejziniot od taa be{e postojano izmestuvana od nejzinite prirodni ramki, dodeka, otkako napolno go zagubi narodniot oblik i cel, taa od revolucionerna borba, borba narodna, na masite, se pretvori vo borba na ambiciozni li~nosti, prodadeni na {ovinisti~kite vladi na sosednite balkanski dr`avi. Prvin Sofija, a potoa Atina i Belgrad, mu nanesoa moralen i fizi~ki udar na makedonskoto osloboditelno dvi`ewe... Tie, na ~ija ~ove{tina i zastapni{tvo makedonskiot narod so godini na red se nadeva{e za posnosen `ivot, mu gi zategnaa u{te posilno sinxirite na petvekovnoto ropstvo i go predadoa na tiranite od Belgrad, Atina i Sofija za da go asimiliraat, da go tormozat i da go ubivaat. Deset godini ve}e "humanite" dr`avnici na Evropa spokojno go gledaat makedonskiot pekol od zelenata masa na @eneva...".

A na Prvata konferencija na Makedonskite nezavisni progresivni grupi vo SAD i Kanada, odr`ana na 22 i 23 mart 1930 god., pokraj drugoto delegatite }e konstatiraat: "Deka toj, vrhovizmot, u{te od rano se podigra so izdignatiot od Vnatre{nata revolucionerna organizacija princip za nezavisnost na Dvi`eweto i so tekot na vremeto go privrza za krvavata kolesnica na dr`avnata politika, mu gi nalo`i golemobugarskite tendencii i go pretvori vo arena na bratoubistveni vojni!". I }e konstatiraat, isto taka, deka "isprateni od Bugarija rakovoditelite na ovde{nite bratstva pri MPO, verni na svoite sofiski patroni, ne samo {to ne povedoa borba protiv antimakedonskite krvavi bezumija, na mihajlovistite i protogerovistite, tuku, naprotiv, vo {ovinisti~koto umopomra~enie, prodol`uvaat otvoreno da ja ispovedaat svojata moralna i idejna vrska so niv i na sekoj na~in se trudat da go uzurpiraat pravoto na makedonskata emigracija vo Amerika da gi osudi".

MPO, nacionalnoto opredeluvawe na Makedonecot, na makedonskiot iselenik, isto taka, sekoga{, ama tokmu sekoga{, go vrzuva{e za negovite, navodno, bugarski koreni. I vo ovaa prilika sakam da potsetam na programskiot stav na MPO objaven vo svoeto glasilo "Makedonska tribuna" na 20 avgust 1939 godina. "Makedonskiot narod ne postoi nitu vo etni~ki odnos, za{to nema nalice nitu makedonska dr`ava (mo`e li ova "tvrdewe" na MPO da se dovede vo vrska so misleweto na Stavre Xikov izneseno preku MTV deka Makedonecot me|u dvete vojni vo stranstvo se deklariral ili za Srbin ili za Bugarin ili za Grk, za{to nemal svoja dr`ava? - pra{aweto e moe), nitu pak, e poznata nekakva makedonska narodnost... Poimot Makedonec, isto taka, ima svoe zna~ewe. Toa bi odgovaralo na poimot [vajcarec, koga bi postoela edna makedonska dr`ava. Mnozina se zala`uvaat koga nekoj }e ka`e "Jas sum Makedonec", deka so toa ja izrazuvaat svojata narodnosna oprodelba ili mislat deka na toj na~in Makedoncite sakaat da ja iska`at svojata `elba za sozdavawe nekoja nova etni~ka grupa - makedonska narodnost. Poimot Makedonec ne e etni~ki. Preku nego se saka da se opredeli nekakva geografska pripadnost i da ja izrazime na{ata gra|anska, a ne narodnosna svest".

Za razlika od MPO, Makedonskiot naroden sojuz na Smile Vojdanov i Geo Pirinski, od svoeto formirawe cvrsto stoi na stanovi{teto za posebnosta na Makedonecot, pa spored toa, i za negovoto pravo na samoopredeluvawe, kako i za negovoto pravo da se oddeli vo samostojna politi~ka edinica - slobodna Makedonija na trudbenicite! Pretsedatelot na MNS, Smile Vojdanov, koga vo maj 1936 godina ja poseti Sofija, glasno izjavi: "Nie se organiziravme, pred s#, vrz nacionalna osnova. Sakame da go vidime izgradenoto edinstvo na emigracijata za da mo`e da se pristapi kon izgradba na edinstven makedonski nacionalen front...Nie veruvame vo obedinuvaweto, za{to veruvame vo evolucijata na Makedoncite kon ~istata makedonska nacionalna ideja".

Svojot referat pro~itan na [estiot kongres na MNS (osnoven referat na Kongresot), Geo Pirinski go ozaglavi "Makedonskiot narod e oddelna nacija", jasno podvlekuvaj}i go stavot na Organizacijata (i svojot li~en stav) okolu makedonskoto pra{awe. Vo svoeto obra}awe do delegatite od cela Amerika, Georgi Nikolov Zajkov (Geo Pirinski) naglasi: "Za da gi razobli~ime manevrite na porobitelite i za da poka`eme deka tie nemaat nikakvo pravo na Makedonija, za da ja spre~ime nivnata asimilatorska politika i za da vodime dosledna borba za izvojuvawe pravoto na samoopredeluvawe na makedonskiot narod do negovo oddeluvawe od bugarskiot, srpskata i gr~kata imperijalisti~ka dr`ava i obedinuvawe vo samostojna nezavisna republika na trudbenicite na makedonskiot narod, nie Makedoncite treba visoko da izjavime deka ne sme nitu Srbi, nitu Grci, nitu pak Bugari, tuku sme oddelna makedonska nacija {to se bori za svoeto nacionalno osloboduvawe i oddeluvawe vo svoja makedonska dr`ava. No, ne samo od politi~ki pri~ini bi trebalo da go napravime toa. Ako makedonskata nacija ne bi postoela, ne bi mo`ele ni da zboruvame za takva. Me|utoa, taa e na lice i nejzinoto postoewe treba da im se poka`e na site, za{to toa do golem stepen }e ja olesni na{ata nacionalnoosloboditelna borba".

Za razlika od MPO, taka Geo Pirinski vo prvite denovi od juli 1936 godina vo Detroit.

(Prezemeno od "Ve~er")