PRVIOT HRAM NA HRISTIJANSTVOTO VO MAKEDONIJA

Vo Makedonija hristijanstvoto po~nalo da se propoveda u{te od apostolskite vremiwa, a poseben zamav zelo koga rimskiot car Konstantin Veliki vo 313 godina go prifatil za dr`avna religija i taka im dal mo`nost na hristijanite slobodno da ja propoveduvaat i da ja ispoveduvaat svojata vera. Vo toa vreme niknuvaat brojni i rasko{ni baziliki, se formiraat episkopii, a pogolemite centri, kako Solun, Stobi, Skupi, Astibo, Herakleja i Lihnid, stanuvaat nivni sedi{ta.

Kon krajot na pettiot vek Solun e ve}e sedi{te na arhiepiskopija, a Skupi na mitropolija. [to se odnesuva do gradot Lihnid, toj u{te od prvata polovina na ~etvrtiot vek stanal sedi{te na episkop. Vo tekot na pettiot i prvata polovina na {estiot vek Lihnidskata eparhija se pretvorila vo edno od najva`nite crkovni sedi{ta na vizantiskata dr`ava.

Seto ova govori deka Lihnidskata oblast na ovoj plan bila dosta aktivna duri i predni~ela vo odnos na nekoi centri vo toa vreme. No, kako bilo tuka vo vremeto na apostol Pavle? Dali duhovnite pateki na hristijanstvoto vodele i do Lihnid? Na ovie pra{awa mo`at da se dadat samo hipoteti~ni odgovori. Vo sekoj slu~aj, ovaa makedonska oblast bila silno zaplisnata od novata vera. Mo`ebi za toa ima svoj pridones i faktot {to Lihnid i Lihnidskata oblast bile povrzani so drugite centri preku rimskata soobra}ajnica "Via Ignacija".

Taa gi povrzuvala bregovite na Jadranskoto i Egejskoto More, od Dirahion preku Lihnid do Tesaloniki i obratno. Toa e va`en preduslov da se ostvari koja bilo misija, duri i onaa, pretpostavenata, na apostol Pavle. Vpro~em i rastojanieto od Solun do Lihnid e relativno malo vo sporedba so mar{rutite {to toj gi pravel od Azija do Evropa. A ne e isklu~eno namesto nego tuka da do{ol nekoj od negovite bra}a, koj vo negovo ime propovedal. Inaku, kako bi se protolkuval faktot za brojnite aktivnosti za vtemeluvawe na hristijanstvoto, kako i prisustvoto na mno{tvo sakralni objekti na ovie prostori od toj najran period? Sepak, toa ne edinstvenata dilema koja bara odgovor. ]e po~neme po red.

Vo seloto Vrani{ta, Stru{ko i denes postoi crkvata "Sveta Bogorodica" koja e vo urnatini. Ovaa edinstvena orientalna trikorabna bazilika vo Makedonija, e redok spomenik ne samo vo dr`avata, tuku i za pogolem del od Balkanot. Pi{ani dokumenti za ovaa crkva ne se najdeni, no zatoa postojat mnogubrojni legendi i predanija. Taka, na primer, postoi pretpostavka deka crkvata e gradena vrz temelite na stara rimska bazilika. Predanieto ja povrzuva de so car David, de so car Samuil, kako negova ostav{tina, a sega{noto naselenie ja vika "kralska crkva".

Spored narodnata legenda, vo prvoto yidawe na crkvata od raka na raka kamewata gi prenesuvale okolu 5.000 lu|e od seloto Zadgra~ani.

Vo crkvata se ven~avale i velikodostojnici, koi vleguvale niz posebna vrata, koja po ven~avaweto se zatvorala, odnosno zayiduvala. Me|u niv e i carot Samuil. Se postavuva pra{aweto: "Zo{to toj ja odbral tokmu ovaa crkva pri tolku hramovi vo negovata prestolnina i celoto carstvo?" Odgovorot e ednostaven. Legendata veli deka crkvata "Sveta Bogorodica" ja podignal, odnosno utvrdil tokmu apostol Pavle, udiraj}i gi temelite na prviot hram na hristijanstvoto na makedonskata po~va. Na prviot car na Makedonija mu prilegalo da se krunisa vo prvata crkva vo Makedonija. Vistinata za ovaa prikazna ja ~uva bigorniot yid i nekolkute za~uvani freski, pove}epati prema~kuvani so malter. I se razbira, zayidanata vrata, zatoa {to drug ~ovek, koj{to ne e car, ne smeel da mine niz nea. Samuil bil edinstven.

Taka veli narodnoto predanie. A narodot e nepogre{liv vo svoeto veruvawe. Baram taka n# uveruva sledniot primer.

Vo stru{koto selo Oktisi, vo 1925 godina, zapo~nata e izgradba na crkvata "Sveti Nikola". Na toa mesto dotoga{ potoelo samo izvor~e so sveta voda koe narodot go vikal "Malo vakov~e". No, pri kopaweto na temelite se nai{lo na ranohristijanska bazilika, koja datira od vtorata polovina na pettiot vek. Pritoa, otkriena e krstilnica, kako i eden grob so eden `enski skelet i nakit. Podocna vr{eni se sistematski iskopuvawa pri {to e potvrdeno postoewe na trikorabna bazilika, so naos, narteks, baptisterium i akcesorii. I ona {to e najzna~ajno za nea, izvonrednite mozaici vo narteksot na koi e pretstavena kompozicija {to go poka`uva vlezot vo rajot.

So toa ovaa retko ubava bazilika, zaedno so onaa od seloto Radoli{ta, se od posebno zna~ewe za kulturnata istorija na Struga i Stru{ko. Pa taka edno malo kultno mesto, na koe lu|eto mu palele sve}i i go ~estvuvale, vo sebe ja krielo tajnata za ovaa bazilika zna~i, narodot bil uveren vo svetosta na mestoto iako za toa nemalo pi{an dokument, osven tragite vo negovata potsvest.

Denes tuka navistina ima osum crkvi, odnosno svetili{ta, kolku {to gi zabele`al i Pjanka, no tie ni oddaleku ja nemaat monumentalnosta na ovaa bazilika. Toga{ koi se tie? Ako vo toj period navistina postoele osum crkvi, odnosno baziliki, toga{ zo{to ne e poznata samata naselba vo istorijata? Taa bi bila svoeviden centar vo Lihnidskata oblast. Samo za sporedba, }e navedeme deka vo toa vreme, vo Lihnid bile izgradeni sedum baziliki, Stobi imal osum, vo Skupi i neposrednata okolina otkrieni se samo tri, a celiot region imal blizu 30 vakvi objekti. Iako ova izgleda malku nelogi~no, sepak nemame drug izbor, osven da ja prifatime pretpostavkata za postoewe na osum crkvi. No, toga{ se postavuva pra{aweto koi se tie i kade bile locirani? Mo`no e da se nao|ale vo po{irokata okolina, na atarot od sosednoto selo Vev~ani kade {to postojat 13 svetili{ta, potoa Gorna Belica itn. Isto taka, mo`no e tie da postoele i vo razli~ni vremenski periodi. Ako e taka, toga{ mo`e da se izvle~e hipoteza deka takva svetija tuka bila utvrdena i vo vremeto na apostol Pavle. Vpro~em, `ivotot na ovoj prostor e posvedo~en u{te od predrimsko vreme. Vo neposredna blizina nad seloto se nao|a lokalitetot Vajtos ~ii naodi vodat i do ~etvrtiot vek po Hrista. Toj e zna~aen i po toa {to pokraj nego minuvala soobra}ajnica za koja so pravo mo`e da se re~e deka bila alternativna trasa na "Via Ignacija" na ovoj prostor. A taa ista soobra}ajnica i denes povrzuva nekolku kultni mesta i svetili{ta koi mo`ebi datiraat od vremeto na "osumte crkvi".

Koga sme ve}e kaj veruvaweto, treba da se spomne edna retka tradicija koja se neguva vo ovoj kraj. Imeno, `itelite od selata Vev~ani, Podgorci, Labuni{ta, Borovec i Jablanica, so vekovi nanazad, za vreme na pravoslavnite praznici Petrovden i Pavlovden (Sobor na svetite apostoli, 12 i 13 juli), masovno gi posetuvaat svetite mesta na planinata Jablanica. Vo narodot postoi veruvawe deka svoevremeno na ovie prostori prestojuval svetot apostol Pavle, pri {to se razbolel od malarija i se lekuval vo edna od mngoubrojnite pe{teri na ovoj planinski predel.

Denes, posetuvaj}i gi ovie mesta, lu|eto simboli~ki "se soedinuvaat so svetiot apostol", odat da ja slu{nat negovata propoved ili mo`ebi da mu odnesat lek, hrana ili drugi potrebni raboti. Isto taka, ovoj visok planinski predel nudi prekrasna gletka s# do Jadranskoto More. Velat, rano nautro, koga e vedro, se zabele`uva negovoto sinilo. Dali iska~uvaweto na ovie viso~ini ne e i svoeviden ritual so koj mu se posakuva sre}a na Apostolot na svetiot pat kon Ahaja ili Rim? Mo`ebi no za toa, otkako }e se osvrneme na eden konkreten artefakt.

Motivirani od samata tradicija, vev~anci se odlu~ija za izgradba na manastir, posveten na svetite apostoli Petar i Pavle, povtorno spored sopstvenata intuicija. Gradbata e zapo~nata na 8.7. 2000 godina, a objektot e lociran tokmu na ovoj predel, vo mesnosta "Vev~anska Golina", na nadmorska viso~ina od okolu 2.000 m. Povod za toa e 2000 godi{ninata od hristijanstvoto i misijata na svetiot apostol Pavle vo Makedonija, a mo`ebi i na ovie prostori.

Dali i vo ovaa prilika narodot bil nepogre{iv vo svoeto veruvawe? Dali e toa korenot na vekovnata tradicija da se posetuvaat ovie planinski predeli? Mo`eme samo da pretpostavime, no voedno sme sigurni: Duhovnite pateki na hristijanstvoto i samiot misioner apostol Pavle, stignale i tuka. Seedno kako, no sigurno e deka toa bilo mnogu odamna, u{te so pojavata na Spasitelot, Isus Hristos.