Zna~eweto na kapitalnoto delo "200 Krstovi na Makedonija"
MAKEDONSKIOT KRST KAKO IKONA
Podgotvila: Mileva LAZOVA
- Knigava {to se pojavi vo javnosta pretstavuva neo~ekuvan zna~aen ~ekor koj bitno }e pridonese da se izmenat stereotipite na minatoto, ne samo za makedonskiot teren, tuku i za globalnoto poznavawe na ovaa materija vo svetot, veli akademik Cvetan Grozdanov
- Vo prezentiranata zbirka se nao|aat krstovi {to im pripa|ale na visoki crkovni velikodostoinstvenici, kako vladiki, arhijerei, no i krstovi {to gi nosele obi~ni gra|ani
M
inatata nedela vo Akademijata na naukite i umetnostite be{e pretstaveno edno kapitalno delo - knigata "200 Krstovi od Makedonija", koja pretstavuva del od proektot "Makedonija-bibliska zemja" ~ij nositel e makedonskiot biznismen Trifun Kostovski. Pojavuvaweto na knigata na krajot od godinava, koga niza zemji vo svetot i na crkovno i na dr`avno nivo go odbele`uvaat golemiot jubilej "2000 godini hristijanstvo" e isklu~itelen pridones za makedonskata istorija i nauka.
Arhijerejski (?) krst ikona, privrzok na gradi za ~uvawe relikvii. (avers) VI - VII vek - Negotino
Krlu{ka od oklop (avers), V - VI vek - Skopje
Privrzok (avers), XI - XII - Kavadarci
Knigata, koja e vredno enciklopedisko izdanie, posvetena e na krstovite pronajdeni na teritorijata na Republika Makedonija koi denes se ~uvaat vo kolekcijata na gospodin Trifun Kostovski. Taa sodr`i 200 rasko{ni ilustracii koi ja dolovuvaat silata i zna~eweto na Krstot, za koj na teritorijata na dr`avava dosega ne be{e otpe~ateno edno vakvo ili sli~no delo, koe na svetot i nam bi ni poka`alo niz kakvi s# formi niz istorijata e izrabotuvan Krstot.
BIBLISKO ZNA^EWE
Knigata ostava dlabok vpe~atok poradi brojnosta, ubavinata, predmetnata raznovidnost i vremenskiot i prostoren opseg {to go pokrivaat prezentiranite krstovi. Me|u primerocite mo`at da se najdat krstovi od vremeto na slovenskata invazija na makedonskiot prostor, od vremeto koga hristijanskata ikonografija bila zabraneta, od periodot na slovenskite prosvetiteli, krstovi od vremeto na osmanliskata vlast, kako i dela od makedonskite rabotilnici od 18 i 19 vek. Osnoven motiv e Hristovoto raspetie, {to voedno e i najtretiranata tema vo umetnosta voop{to. Vo prezentiranata zbirka se nao|aat krstovi {to im pripa|ale na visoki crkovni velikodostoinstvenici, kako vladiki, arhijerei, no i krstovi {to gi nosele obi~ni gra|ani.
UMETNI^KI KVALITET
Avtorite na knigata, Zlaten Simovski i Vladimir Manolev, tvrdat deka ne mo`e da se izdvoi nitu eden poznat vid krst koj ne bil zastapen i na teritorijata na Makedonija, so {to u{te edna{ se potvrduva i nejzinoto biblisko zna~ewe. Obrabotkata na materijalot sozdavan vo tekot na 15 stoletija (od 5 do po~etokot na 20 vek) spored avtorite dosega ne e poblikuvan nikade vo svetot. Avtorite na predgovorot na knigata, akademik Cvetan Grozdanov i Otec Stefan Sanxakovski, so golem respekt govorea za zna~eweto na izleguvaweto na ova delo, kako za naukata taka i za obi~niot ~ovek.
U{te od po~etokot na HH vek nau~nicite od pove}e mediteranski zemji i od terenite na Panonskata ramnica dadoa konkretni pridonesi vo prou~uvaweto na site vidovi krstovi od docnoanti~koto do ranovizantiskoto vreme s# do docniot Sreden vek, no vo taa topografija be{e o~igledno otsustvoto na krstovi od R. Makedonija. Tie se spomnuvaat samo vo zbirki od drugi zemji i vo svetski muzejski kolekcii, naj~esto ottrgnati od prostorot kade se pronajdeni, veli akademik Grozdanov. Knigava {to se pojavi vo javnosta pretstavuva neo~ekuvan zna~aen ~ekor koj bitno }e pridonese da se izmenat stereotipite na minatoto, ne samo za makedonskiot teren, tuku i za globalnoto poznavawe na ovaa materija vo svetot.
Krstot, me|u drugoto, e ikona. Krstot kako ikona priveduva kon arhetipot so~inet od horizontalnata i antropocentri~nata dimenzija i od vertikalata na teocentri~nata dimenzija. Dvete dimenzii, vkrsteni, go gradat Krstot. Vo negoviot fokus se nao|a ve~no raspnatiot ~ovek..., veli otec Stefan Sanxakovski.