MAKEDONIJA - ZEMJA EKSPERIMENT

Angel Radev

Nema somnenie deka poslednite nekolku godini po osamostojuvaweto, Republika Makedonija e zbogatena so dosta proekti, izlezni re{enija i {to li ne posebno od nadvore{nite zemji za evropskiot sistem i model na `iveewe i prestrukturirawe, bo`em kon podobro `iveewe, zazdravuvawe na stopanstvoto i sekako standard na `ivot.

Vo toj pravec bevme zemja na "okupacija" od raznorazni emisari od stranstvo koi ni gi polnea glavite, ni prepora~uvaa, ni diktiraa za {to poskoro da izlezeme od krizite koi n# opkru`uvaa. Vrz osnova na nivnite sistemski re{enija, na{ite izbranici i dr`avni organi vozvra}aa so poseti na nivnite zemji, so prepi{uvawe na ranzorazni zakoni i zakon~iwa, pa do najvisokite dr`avni ustavi i ustavni zakoni. No, praktikata poka`a deka toa ne odi taka lesno, bidej}i nasledeniot socijalisti~ki i komunisti~ki sistem koj vladee{e vo porane{nite JU-republiki i sekako vo na{ata, ima{e vsadeno dlaboki `ili i koreni i se vide deka }e ni bidat potrebni decenii i vreme za da se prifati drug sistem, i toa sistem koj porano ni be{e neprijatel broj eden. No, {to e tuka e, trnovitiot pat morame da go izodime. Vra}awe nazad nema.

Se osamostoivme, si gi biravme i izbravme prvite vladi i parlamenti zaedno so vladata, koi gi zasukaa rakavite, no izgleda nedovolno za zapadniot sistem da sfati. I taka, namesto prvite pet-{est godini da se nayiraat nekoi po~etni rezultati, na{ite gorepostaveni prvo gledaa da si gi sreduvaat svoite smetki i interesi, pa neminovno slede{e zatvorawe i uni{tuvawe na 40 i pove}e godi{noto stopanstvo, ra|awe ste~ai, tehnolo{ki vi{oci, bezrabotica i sekako netrpenija me|u narodot i rabotnikot, bidej}i se see{e plevel, razdor, beda, siroma{tija. Od druga strana se sozdavaa mal krug lu|e so golemi bogatstva vo privatni xebovi i smetki, kako ovde vo dr`avata, taka i vo nadvore{ni banki. [to zna~i prvata Vlada i Parlament, so site dr`avni ~initeli izmisluvaa oktopodi, organiziran kriminal, mito i korupcija preku raznorazni partii za samozbogatuvawe na {teta na narodot, koj be{e ~esno izigruvan, a od druga strana na takvata garnitura vladeja~i nitu oko im trepnuva{e, nitu nekoj mo`e{e da gi zeme na odgovornost i osudi. Tie i potoa prodol`ija slobodno da se {etaat i da formiraat raznorazni partii za povtorno da se vratat na vlast i da prodol`at so ujdurmite kon ovoj miren i iznapaten narod. Taka, sega narodnite izbranici `elni za vlast i sekako udobni i meki fotelji od edna partija se delat vo dve, tri i pove}e partii i sozdavaat svoi jata, bez da go pra{aat bira~ot i narodot, koristej}i gi prazninite i dupkite vo zakonite deka toa ne e vo red.

Bedotijata i nevrabotenosta se zgolemuvaat, a razedinetosta e s# poizrazena, bidej}i vo ova par~e makedonska dr`ava, va`i praviloto: Razdeli, pa vladej, so cel {to polesno da go osvojuva{ svojot bli`en, bez da mu dava{ redoven i to~en ot~et za rashodi, prihodi i sl., bez narodot da ima uvid vo nivnata celokupna rabota. Tie koi se odnesuvaat kako mali bogovi, narodot ve}e gi nare~e, bednici, samobendisani lu|e vo vlasta koi mu go svrtea grbot na narodot, pa duri i si izmisluvaat predlog-zakoni za nivnata idna bezbednost i sigurnost vo `ivotot, bo`em malku im e apana`ata i bagatelnite primawa, a narodot, posebno mladata generacija, od den vo den, vo s# pogolem broj e nevrabotena. Evidencijata vo biroata za vrabotuvawe e necelosna i povr{na. Sekoj mo`e slobodno da se prijavi, bez razlika dali e milioner ili socijalec, a ako ve}e nekade ima mo`nost za vrabotuvawe, tuka prednost imaat vrskite, prijatelstvata, rodninskite vrski i sl. Drugite mo`at i ponatamu da ~ekaat.

Mesto Parlamentot, Vladata i site drugi dr`avni i narodni izbranici da sednat i da rabotat so donesuvawe brzi i kvalitetni zakonski normi vo interes na dr`avata i unapreduvaweto na sevkupnoto `iveewe, tie se zanimavaat sami so sebe i so partiite, koj na koja foltelja da sedne i kolku primawa da ima i da se zbogatuva na smetka na narodot.

I za kraj, narodot ve}e znae deka dr`avnite buxeti se polni (i toa od narodot), a narodnite izbranici javno se raduvaat, bidej}i }e ima od kade da crpat i bagatelno da `iveat, s# so cel {to poskoro da gi ispraznat vo svoite xebovi i smetki.

A, dali vakvite zabele{ki i glasini od narodot povikanite }e gi ~itaat po dvapati e drugo pra{awe, bidej}i tie za vakvite reagirawa ili nemaat vreme ili ne im odi vo prilog.