UKINUVAWE NA CARINSKITE TARIFI

Spored statisti~kite podatoci od Stopanskata komora na Republika Makedonija desette meseci od ovaa godina poka`uvaat deka proizvodstvoto vo tekstilnata industrija go prodol`uva postojaniot trend - namaluvawe na fizi~kiot obem na proizvodstvo, sporedeno so minatata godina.

Vo tekstilnata industrija proizvodstvoto za devet meseci bele`i namaluvawe i toa kaj bazniot sektor od 6,3 otsto i finalniot sektor od 2,7 otsto. Opa|awe na proizvodstvoto e zabele`ano i za desette meseci i toa kaj predivata i tkaenini za 8,7 otsto i kaj gotovite tekstilni proizvodi za tri otsto, vo odnos na istiot period lanskata godina.

Obvrskite kaj tekstilnite pretprijatija bele`at visok iznos, kako po osnov na koristewe krediti i kamati, taka i poradi neplateni pridonesi i plati na vrabotenite. Vo ovaa stopanska dejnost, za `al, ima tehni~ko-tehnolo{ka zastarenost na ma{inskiot park, kako i dotraena oprema. "No, mo`nostite da se kupat novi ma{ini, razboi, da se obezbedat sopstveni obrtni sredstva e nevozmo`no", veli \or|i Atanasov od "Dekorteks" - Radovi{, ~len na Grupacijata za tekstilna industrija i konfekcija. "Svetskite ceni ne se postignuvaat so zastarena tehnologija", dodava Atanasov.

Mal broj trgovski dru{tva pravat obid za proizvodstvo na redoven izvoz i ovaa inicijativa treba da se poddr`i. Ovie programi treba da se poddr`at, pred s#, so namaluvawe na personalniot danok na dohod, osloboduvawe od DDV na uvoznite surovini i repromaterijali, kako i redovniot izvoz. Primenata na Zakonot za DDV ima negativno vlijanie vrz raboteweto, a poka~uvawe na stapkata na Danokot na tekstilnata obleka od 10 na 19 otsto predizvika dopolnitelni finansiski te{kotii.

Vo Grupacijata posebno ja istaknuvaat potrebata od liberalizacija na uvozot na surovinite i repromaterijalite, koi ne se proizveduvaat vo zemjava, kako i izmeni i dopolnuvawa na Zakonot za carinski tarifi, so cel da se za{titi doma{noto proizvodstvo.

Plasmanot na doma{niot pazar bi bil pogolem, ako se stavi pod kontrola "sivata" ekonomija (nelojalna konkurencija) i da ne se dozvoluva uvoz, na tekstilni proizvodi po razni kanali (Turcija, Kina, Pakistan) so nesoodveten kvalitet i cena.

Vo finalnata industrija, vo delot na konfekciskoto proizvodstvo nad 90 otsto se zastapeni "lon"-uslugite za stranski partneri. Partnerot gi diktira prakti~no site uslovi, od cenata koja e nekonkurentna i ima tendencija na postojano namaluvawe, do rokovi na isporaka, modeli koi }e se izrabotuvaat.

Doma{nite konfekcii go izrabotuvaat kroeweto, {ieweto i zavr{nite raboti: peglawe, pakuvawe i dr. Rabotata na "lon"-uslugi ne gi pokriva site tro{oci na raboteweto: obezbeduvawe plati za rabotnicite i sredstva za danoci i pridonesi od plati.

Pri "lon"-dorabotkite problem za konfekciite pretstavuva obezbeduvaweto rabota vo preodnite dva meseca, koga se dogovara za {iewe od edna vo druga sezona. Vo ovoj period, nekoi pretprijatija, bez ogled dali se golemi i mali, te{ko mo`at da obezbedat rabota i ima slu~ai koga po eden mesec vo sezonata ostanuvaat bez rabota.