NEVRABOTENOSTA ALARMANTEN PROBLEM

Od navedenata brojka, se doa|a do zaklu~ok deka nevrabotenosta vo dr`avava e pogolema od 30 otsto od aktivnoto rabotosposobno naselenie, i ako se zeme predvid prose~nata stapka na nevrabotenost od 10 otsto vo balkanskite zemji, podatokot ne e za zanemaruvawe. Brojkata od godina vo godina s# pove}e se zgolemuva, taka {to problemot - nevrabotenost stanuva u{te pogolem.

No, sepak, neblagodarno e da ne se ka`e deka Biroto za vrabotuvawe ne pravi obidi za namaluvawe na zaprepastuva~kata brojka na nevraboteni, no za eden vakov krupen problem potrebno e mnogu vreme, pove}e godini, no, i seriozno pristapuvawe na odgovornite institucii kon re{avawe na nevrabotenosta.

Poslednava godina vo Biroto za vrabotuvawe na grad Skopje se sprovedeni pove}e aktivnosti, s# so cel ovaa institucija od centar za evidentirawe da ja napravime vo berza na trudot, kon {to site te`neeme. Mo`e da se pofalime deka vo Biroto za vrabotuvawe, slednava godina se raboti intenzivno na nekolku proekti {to se zanimavaat so problemot -nevrabotenost: "Prizma"- proektot, proektot na Svetska banka, Rabotni klubovi itn. Ovie proekti sami po sebe mo`ebi i ne bi imale takov efekt dokolku tie ne po~naa pravilno da se primenuvaat, veli Violeta Dimitrieva, rakovoditel vo Biroto za vrabotuvawe vo Skopje. Skopskoto biro ima okolu 90 vraboteni vo nekolku slu`bi, me|u koi postoi i Slu`ba za posreduvawe. Od pred ~etiri meseci taa slu`ba raboti na poinakov na~in. Porano tie na{i slu`benici, stru~ni lica od taa oblast, (ekonomisti, pravnici) sedea vo svoite kancelarii i ~ekaa da dojde nekoj rabotodavec ili tehnolo{ki vi{ok, }e se potpi{at i celata rabota se sveduva samo na toa. No, ve}e ne e taka. Sega, istite slu`benici odat na teren, {to zna~i deka tie ne gi ~ekaat rabotodavcite, tuku baraat mo`nosti za iznao|awe na novi rabotni mesta. Odat po privatni firmi (proizvodstveni), im ja nudat na{ata programa na rabota i ednostavno na rabotodavcite im davame {ansa da se obratat kaj nas, a nie, kako profesionalna institucija, im go nudime potrebniot kadar. Za sekoe slobodno mesto nudime pet lica od koi rabotodavecot posleden odlu~uva koi rabotnici }e gi vraboti.

Postojat programi za obuka, prekvalifikacija i dokvalifikacija koi Biroto gi finansira. Tie obuki traat od dva do ~etiri meseci, a rabotodavecot, pred da dobie odobrenie za taa obuka, potrebno e da dade svoja programa vo koja }e navede kolku rabotni mesta mo`e da ovozmo`i, kakva kvalifikaciona struktura mu e potrebna i vrz osnova na taa programa i na uvidot {to go pravi slu`bata od Biroto za vrabotuvawe, mu se dava odobrenie za realizacija na negovata programa. Za vreme na obukata, na rabotodavecot mu se davaat 2.000 denari za sekoj rabotnik, a na rabotnicite koi se na obuka po 3.000 denari, so {to rabotodavecot po obukata se obvrzuva na rabotnicite da im ovozmo`i steknuvawe pravo za stalen raboten odnos.

Jas se nadevam deka do krajot na ovaa godina na nivo na Makedonija }e ima 60 iljadi novi vrabotuvawa. Za `al, pove}e mo`nosti za vrabotuvawe im se nudat na lu|e so nisko i sredno obrazovanie, otkolku na onie so visoka stru~na podgotovka, istakna gospo|ata Dimitrieva.

Proektot "Prizma" ima nekolku komponeti: prilagoduvawe na trudot, lokalen stopanski razvoj i konkurentnost. Za razlika od na{iot Zakon kade {to se dozvoluva isklu~ivo obuka na lu|e koi ne se vo raboten odnos, so realiziraweto na proektot "Prizma" kaj onie firmi kade {to ima najava za tehnolo{ki vi{ok, proektot naso~uva tie lu|e da ne bidat otpu{teni od rabota. Nie vleguvame vo taa firma, se formira lokalen tim, se formira edna komisija na rabotnici i rabotodavci, a tuka se pretstavnicite od Sindikatot na rabotnata organizacija. Se pravat zaedni~ki napori za da se zapo~ne so procesot na "spasuvawe" na tie rabotnici. So sredstvata od proektot se finasira obukata na rabotnicite. Kako primer mo`e da se navede firmata "Rade Kon~ar" kade {to so proektot "Prizma" 76 lica se ve}e prefrleni na novi rabotni mesta, a se nadevam deka do krajot na godinava i ostanatite deset }e bidat vraboteni, istaknuva g-|ata Violeta Dimitireva.