Tihomir Stojanovski

ZA SVADBATA I ZA PI[TOLITE

  • Se sretnaa na makedonskiot yid Radko i bravarot. Si visat i si guveat. More ubavina. Jas vlegov da si kupam kapki za o~i
  • Potoa Goce Del~ev se pregrna so Makedonecot. Vo rakle se Apostolot i Carot. Aleksandar Makedonecot. Sekoga{ vo toa scenodejanie od publikata prostrujuva nekakva ZARISA (kopje na makedonskata falanga) so koja mo`e da se dotepa makedonskata lamja

Posleden stasa na pelata. Istoriskata vratisva}a si dojde. Be{e toa kako nekoja zadadena vratka. Kako ne{to {to go gone{e na storenie. Ivan klimna vo umot. Po~ina. Kasne{e najmalku polovina vek vo makedonstvoto. Go pretekna bravarot Jo{ko, go pretekna. -Ne~emo Makedonce dati Bugarima!-mu re~e bravarot. Ivan go pogledna pod zbr~kanoto teme, mol~e{e cel vek pred da mu ja vrati dumata, potoa sr`a: - [vajcarija na Balkanot moj prijatele!- mu re~e. Najnakraj se najdoa dvaminata od mnogute makedon~ovci. Drugarot Jo{ko bravarot i pretsedatelot na VMRO-to. Ivan Vane Mihailov. Gospodinot RADKO. Se pronajdoa na makedonskoto vratili{te. Kasni{ brate Radko, epten se ima{ zakasano edno polovina vek. Te ~ekavme 50-etite, 60-etite, ite, ite. Se sobravme kone~no site. Vratata be{e podotvorena za da se vrati{ Radko moj vratko. Neli taka barem ni prodavaat vo Makedonijava deka celo e koga ima s#, od si~koto, pa toga{ zo{to se krena seta taa vreva okolu vra}aweto na Radko na{iot zakasnet bratko od makedonstvoto. Zo{to Makedonijo se rastrevo`i od vra}aweto? Zo{to? Neli te u~at belosvetskite demokratoidi deka: CELO E KOGA IMA SE!

KAPKI ZA O^I

S# od site na{i odrodeni bratja nema belki da re~e{ "pu, pu, ne va`i", nema pove}e {egi so makedonstvoto, so celoto, so toa deka treba da ima od site za da bide celata, na{ata majka ubavica i princeza, sestra Makedonija. Se rastrevo`ija "slovenite", makedonskite Sloveni, gi fati nekakva janya od celoto, od toa deka treba da ima od site Makedonci. Ilirski, Slovenski, Gr~ki i B'lgarski Makedonci. Ama ne im pre~at drugite, tuku samo onie koi stasaa posledni na makedonskata Pela, tajfata na Radko - blgaroqubivite bratja Makedonci...

Vojdan Pop Georgiev ^ernodrinski vo mesec noemvri, po staromakedonski imenuvan kako studen, igra{e pretstavlenie vo Sredec Sofija vo salonot "Slavjanska beseda", ja igra{e pretstavata "Makedonska krvava svadba". Be{e Bo`jo leto 1900. Bea dojdeni skoro site i ednite i drugite so pi{tolite. Na silata se odgovara so silata. Makedoncite od VMRO dojdoa vooru`eni do zabi da ja branat pretstavata. Ima{e i pukotnici. Ima{e. No najve}e raspukaa brazdite na makedonskata porobena du{a. Se otvori vreloto na makedonskata umetnost. Vrie{e. Be{e toa sonce vo du{ite. Se slu~i toa storenie, Makedonci moi, pred sto Bo`ji godini. Teatarot se vika{e "Skrb i uteha". Tlee{e makedonskata bolka. Be{e dopren makedonskiot upoj.

100 godini potoa vozobnoveniot teatar "Skrb i uteha" igra{e pretstava vo Probi{tip. Akterot vleze da kupi kapki za o~i. Da ja oplakne scenskata pra{ina. Vo aptekata na yidot go sretna bravar~eto. Slikata na Josip Broz vise{e. Se poglednavme molkum. Minaa sto godini na Vojdanoviot molk. Uporstvo za upliv. Akterite vo soblekuvalnata, vo IE 73-ka se gotvea pred slikata na drugiot me|nik. Ivan Vane Mihailov gordee na yidot. Molkum patuva scenskata energija. Se poglednavme. Minaa stote godini na Vojdan ^ernodrinski. Jo{ko i Ivan najnakraj se sretnaa na makedonskiot yid.

Visat dvamina makedonisti. Ne~emo Makedonce dati Bugarima! I [vajcarija na Balkanot! Istorijata postoi za da se u~ime na gibelta. Da izvle~eme upotreba. Mo`nost za umnost.

VREVA ZA "RADKO"

Potoa Goce Del~ev se pregrna so Makedonecot. Vo rakle se Apostolot i Carot. Aleksandar Makedonecot. Sekoga{ vo toa scenodejanie od

publikata prostrujuva nekakva ZARISA (kopje na makedonskata falanga) so koja mo`e da se dotepa makedonskata lamja.

Se krena golema vreva za Radko. Eh, Makedonci moi! Neli celo e koga ima s#? Pa, toga{ zo{to da se trevo`ime. I b'lgarskite Makedonci se del od toa celoto. Ako ima slovenski Makedonci i nikomu ne mu pre~i osven na IZBRANITE, i gr~ki Makedonci i ilirski Makedonci i nikoj ne se skrbi, toga{ prirodno e da ima i b'lgarski Makedonci. ^umu toa xurkawe?! Ve zabole li za dunavskoto preplivuvawe?

Sosema druga prikazna e kako e mo`no turski zbor da bide ime za makedonskiot narod? Vidi go zborot b'lgar vo b'lgarskiot etimolo{ki re~nik? I zo{to ne se napravi popis za da se proveri kolku staro-b'lgari, a kolku Makedonci `iveat vo Trakija?! Celo e koga imalo s#. Jas toa go razbiram od Bogot Makedon do Makedonija.

Vozobnoveniot makedonski teatar "Skrb i uteha" slave{e 100 godini od "Makedonska krvava svadba". Tri godini ne sme dobile premiera. Dve godini i sedum meseci MTV ne ja emituva snimenata pretstava "Zajdisonce" na programata. Vodevme vistinska vojna za da go snimime dokumentarniot film "Bakni go sonceto" so istata. Seto toa e del od stogodi{niot jubilej. Sto godini slava za "Makedonska krvava svadba" i za teatarot "Skrb i uteha". Se krena golema vreva za Radko. Mnogu vreva za evtino. U{te edno stado makedonosani identiteti. Ne se skrbete sira~iwa, site }e ve primi vo maj~inskata pregratka va{ata golema Bo`ica majka Makedonija. Slavevme 100 godini od "svadbata" Vojdane ^ernodrinski. Samo ne dojdoa onie so pi{tolite.