QUBOMORNO ^UVAWE NA MAKEDONSKITE TRADICII

Po osvojuvaweto na Makedonija od strana na osmanliskite vojski vo vtorata polovina na 14 vek zapo~nuva i menuvaweto na etni~kata i verskata (religiozna) struktura na ovie prostori. Novite vlasti vedna{ zapo~nale so procesot na islamizacija i kolonizacija. Vo slu~ajov islamizacijata, koja e predmet na na{iot interes, spored nekoi prou~uva~i na ovaa problematika, do 1480 godina bila dosta retka pojava, kako vo gradovite taka i vo selata.

Vo po~etokot islamizacijata bila sproveduvana glavno vrz dobrovolna osnova. Prv ja prifatil onoj bogat sloj koj se vklu~il vo osmanliskiot timaro-spahiski sistem. No, islamizacijata vo podocne`niot period osobeno po vtorata polovina na 16 vek bila sproveduvana i na sila. No, treba da se napomene deka i onie koi }e go primele islamot od ekonomska ili od druga pri~ina, ne se zadlabo~uvale vo prou~uvaweto na ideolo{kite postulati na islamot. Postojat brojni izvori koi govorat za toa deka konvertitite i ponatamu gi odr`uvale mnogute hristijanski, verski i narodni obi~ai, iako go primile islamot. Imalo i takvi slu~ai {to nekoi `iteli so cel da se oslobodat od ara~ot i drugi dava~ki samo formalno go primile islamot, a vsu{nost i ponatamu se dr`ele do starata religija - hristijanstvoto. Narodot gi praktikuval i ponatamu svoite obi~ai i tradicii so koi bil dlaboko svrzan. Pome|u islamiziranite Makedonci duri kultot kon odredeni svetci i ponatamu ostanuval dosta silen.

Rekata Radika ja dorazubavuva ubavinata

Ovoj proces na islamizacija ne gi zafatil site delovi na Makedonija podednakvo. Vo nekoi delovi, a osobeno na podra~jeto na Debar, Reka i @upa, islamizacijata ve}e vo 16 vek zemala {iroki razmeri. Pri~inite za ovaa pojava se dlaboki i mnogustrani. Korenite treba da se baraat vo opa|aweto na mo}ta vo osmanliskata imperija i vlo{uvaweto na polo`bata na narodot. Na vlasta & bila potrebna nova potpora za razni{aniot red vo zemjata i dopolnitelen izvor na voena sila. Me|utoa, na ovie spomenati prostori kade {to islamizacijata ja prifatil pogolem del od naselenieto, ne do{lo i do negova asimilacija. Jazikot, kulturata, obi~aite i tradicijata dlaboko vre`ani vo kolektivnata svest na Makedonecot, ne dozvolile promenata na religijata da dovede do bri{ewe na narodniot identitet. Maj~iniot makedonski jazik ostanal glavna potpora na naselenieto, za toa da ne gi izgubi svoite etnokulturni belezi. Tokmu za ova svedo~at i dene{nite generacii koi `iveat na prostorot na Reka.

Posetata na Reka e do`ivuvawe za sekoj namernik, a u{te pove}e zapoznavaweto na ovoj pitom i gostoqubiv narod. Taka na 24.11. 2000 godina karvan organiziran od izdava~kata ku}a Tabernakul, a vo sorabotka so Sojuzot na Makedonci so islamska veroispoved, ja poseti Reka, poto~no selata Rostu{e i @irovnica. Tabernakul im podari na u~enicite od osnovnoto u~ili{te "\or|ija Pulevski" vo Rostu{e i "Josip Broz Tito" od @irovnica 5.000 knigi. Od dvaesetinata naslovi koi bea podareni }e spomeneme samo nekoi: "Se{tologija" od Van~o Kolizerevski, "Sakam da stanam ko{arkar" od Vesna i Nenad Vujadinovi}, "Adaptirani za deca Ilijada i Odiseja", "Brodot Brezova kora" od Vidoe Podgorec" kako i pove}e narodni prikazni i bajki. Vo kravanot na Tabernakul aktivno se vklu~ija pisatelot i poet Petre M. Andreevski, poetot Mihail Renxov, poetot od @irovnica Sime @ernovski, prof. d-r Jadranka Vladova od Katedrata za makedonski jazik i ju`noslovenska kni`evnost pri Filolo{kiot fakultet i prof.d-r Darinka Petreska od Institutot za istorija na Filozofskiot fakultet. Po vovednoto obra}awe do u~enicite i `itelite od organizatorot na karvanot, direktorot na Tabernakul, Cvetan Vra`ivirski, prof.-dr Darinka Petreska se obrati do u~enicite i go podvle~e zna~eweto na istorijata za za~uvuvaweto na kulturata, tradiciite i nacionalniot identitet na makedonskiot narod. Od strana na u~enicite spontano be{e iska`ana nivnata qubov i zainteresiranost, osobeno za nacionalnata makedonska istorija. Preostanatite u~esnici vo karvanot gi pozdravija u~enicite so izvadoci od svojata poezija i proza.

Interesno e da se istakne deka za razlika od drugite ruralni sredini vo Makedonija kade {to migracijata pridonela celi predeli da ostanat bez mladi generacii, na prostorot vo Reka slu~ajot ne e takov, iako me{tanite istaknuvaat deka vo poslednite godini celi semejstva se iseluvaat, osobeno vo zapadnoevropskite zemji ili kako {to vo Reka se veli zaminuvaat na gurbet. No, i pokraj toa vo dvete osnovni u~ili{ta {to gi posetivme u~at po nekolku stotici u~enici.

Vo seloto Rostu{e {to e i op{tinski centar postoi i gimnazija. Vo u~ili{tetoto vo Rostu{e nastavata se izveduva isklu~ivo na makedonski jazik, a nea ja sledat Makedon~iwa od dvete konfesii (muslimanska i pravoslavna), dodeka vo novite u~ili{ni zgradi vo selo @irovnica nastavata se izveduva na makedonski jazik, a vo edna kombinirana paralelka i na albanski. Akcijata na Tabernakul ja pozdravija i direktorite na osnovnite u~ili{ta vo @irovnica i Rostu{e, a gradona~alnikot Fuad Durmi{i se zablagodari istaknuvaj}i deka toa e golem nastan za nivniot kraj.

Kako vpe~atok od ovaa poseta na Reka neminovno se nametnuva zaklu~okot deka naselenieto od ovoj kraj, i pokraj site premre`ja vo minatoto, dosledno i qubomorno gi ~uva svoite makedonski tradicii, kultura i obi~ai, a osobeno ~istiot i milozvu~en makedonski jazik. Na krajot ostanuva samo da ja pozdravime ovaa akcija na Tabernakul so koja na mo{ne blagoroden na~in se dobli`uva makedonskata i svetska literatura do Makedon~iwata od islamska veroispoved.