Konferencija na ministerstvata za `ivotna sredina na zemjite od Jugoisto~na Evropa ZAEDNI^KI PAT KON EVROPSKATA UNIJA Pi{uva: Marina STAMENKOVA
V o organizacija na germanskata fondacija "Konrad Adenauer" na prvi i vtori dekemvri, Republika Bugarija be{e doma}in na Regionalnata konferencija za za{tita na `ivotnata sredina.Pod mototo "Predizvici vo ekologijata na patot kon Evropskata unija", zemjite od Jugoisto~na Evropa - Bugarija, Makedonija, Romanija i Turcija - ja potpi{aa zaedni~kata Deklaracija za sorabotka vo oblasta na `ivotnata sredina. Potpisnici na ovaa Deklaracija bea ministerkata za za{tita na `ivotnata sredina i vodite na R.Bugarija, Evdokija Maneva, ministerot za vodi {umi i ekologija na Republika Romanija, Romica Tomesku, turskiot minister za za{tita na `ivotnata sredina, Fevzi Autekin, i rakovoditelot na Oddelot za za{tita na `ivotnata sredina, Menka Spirovska, od Ministerstvoto za za{tita na `ivotnata sredina na Republika Makedonija. Konferencijata ja otvori g. Jozef Gruber od "Konrad Adenauer" Na dvodnevnata Konferencija koja ja otvori gospodinot Jozef Gruber, rakovoditel na pretstavni{tvoto na fondacijata "Konrad Adenauer" vo Sofija, se diskutira{e na pove}e temi od oblasta na `ivotnata sredina, a svoi izlagawa imaa pretstavnicite od nadle`nite ministerstva na zemjite u~esni~ki. SORABOTKA Vo svoeto vovedno izlagawe gospodinot Gruber gi iznese osnovnite pozicii vo odnos na pluralisti~kata sorabotka na Balkanot. Toj me|u drugoto istakna deka ovoj sobir se slu~uva tokmu vo vremeto na zasilena aktivnost na Everopskata unija na poleto na ekologijata. Gruber isto taka gi potencira{e i zalo`bite za pro{iruvawe na Unijata i za pro{iruvawe na nejzinoto semejstvo, vrz osnovnite principi na deklaracijata. Osvrnuvaj}i se na problemite so najnovite klimatski naru{uvawa zaradi nanesenite {teti na ozonskata obvivka, go iznese svoeto mislewe deka ekologijata }e napreduva vo naredniot period i }e se oslobodi od etiketata na problem {to ja unazaduva tehnologijata. "Sorabotkata na balkanskite zemji vo oblasta na za{titata na `ivotnata sredina e vo soglasnost i so odredbite na Paktot za stabilnost", istakna g. Gruber. Tendencii za integracija so Evropskata unija - g. Nikola Panov Ministerkata za `ivotna sredina na Republika Bugarija, Evdokija Maneva, istakna deka ekolo{kite problemi ne priznavat granici i dr`avi i za nivno re{avawe e potrebna internacionalizacija i globalizacija. Taa vo svoeto izlagawe navede nekoi od programite koi se primenuvaat vo Bugarija vo oblasta na za{tita na vodite, konkretno na Dunav i Crno More, i otstranuvaweto na cvrstiot otpad. Potsekretarot vo Ministerstvoto za `ivotna sredina na Republika Makedonija, Nikola Panov, istakna deka od periodot na formirawe na resornoto Ministerstvo, problemite so `ivotnata sredina vo Makedonija se staveni na najvisoko nivo, a vo procesot so integracija za Evropskata unija, ova Ministerstvo ima postignato vidni rezultati. Toj me|u drugoto govore{e i za proektite na programata FARE koi vo posledno vreme se sproveduvaat vo Makedonija. Panov potencira{e deka sega vo plan e realizirawe na Predlog-proekt za za{tita na pograni~nite predeli na planinata Osogovo, iako Makedonija nemala nekoj pogolem problem so zagaduvaweto na ovie prostori od strana na Republika Bugarija. PAT DO HARMONIJA Vo ramkite na Konferencijata vo Sofija glavna tema be{e "Sostojbata na Zakonot za za{tita na ~ovekovata sredina - problemi i perspektivi na patot do harmonija". Me|u pove}eto eksperti koi govorea za ovaa tema, svoi izlagawa imaa i na{ite pretstavnici Finka Serafimova, sovetnik vo Oddelot za evropska integracija i Len~e ]ur~ieva, sovetnik na ministerot za `ivotna sredina i prostorno planirawe na Republika Makedonija. Pretstavnicite od Makedonija bea mo{ne aktivni na Konferencijata Od imeto na ministerot Marjan Dodovski, pozdravniot govor go pro~ita Menka Spirovska koja re~e deka ovie ~etiri dena bevme svedoci na mnogu dobri izlagawa koi }e gi upotrebime vo na{eto sledno rabotewe. Iako pretstoi u{te mnogu rabota na poleto na zakonskata regulativa i sorabotkata so NVO, patot kon Evropskata unija e ve}e trasiran. Ovaa deklaracija }e bide samo uspe{no prodol`uvawe na dosega{nata rabota vo ramkite na paktot za stabilnost i programata za rekonstrukcija na `ivotnata sredina koja mnogu ambiciozno ja vode{e doskore{niot minister za `ivotna sredina, g. Toni Popovski. Vo ramkite na Konferencijata se diskutira{e i za pra{awata od lokalnata samouprava. Vo odnos na ovaa tema, svoe izlagawe ima{e Slavica Jakimovska, potsekretar vo Ministerstvoto za lokalna samouprava koja zboruva{e za novite zakonski re{enija i reformite vo ovaa oblast. Vpe~atlivo be{e i izlagaweto na gradona~alnikot na Op{tina Kriva Palanka, gospodinot Qup~o Petkovski, koj govore{e za novite proekti za me|unarodna sorabotka so Srbija i Bugarija, merki za za{tita na zagadenosta, poddr{kata od nekoi me|unarodni organizacii i dr. ZAKLU^OCI Zaedni~ki zaklu~ok i stav na delegatite od zemjite u~esni~ki be{e deka sorabotkata i ~lenstvoto vo Evropskata unija se glavnite celi kon koi se stremat zemjite od Jugoisto~na Evropa. Ovaa Konferencija be{e inzvonredna mo`nost za sredba i kontakti na pove}e vladini i nevladini organizacii i vospostavuvawe kontakti i sorabotka za re{avawe na problemite na `ivotnata sredina. Konvencijata koja be{e dogovorena so rakovodstvata na delegaciite pretstavuva rezultat na rabotata na ekspertite i stru~nite lica od ~etirite zemji i voedno ja otslikuva politi~ka volja na site u~esnici na ovaa Konferencija, istakna na krajot od Konferencijata Evdokija Maneva. So tekstot na Konvencijata se predviduva potpolno prilagoduvawe na zakonodavstvata na zemjite u~esni~ki so zakonodavstvata na Evropskata unija na poleto na za{titata na `ivotnata sredina, a so toa }e se stimulira procesot za pograni~nata sorabotka. Regionalniot sovet na ministrite za `ivotna sredina na zemjite od Jugoisto~na Evropa vo idnina }e gi diskutiraat zaedni~kite aktuelni ekolo{ki problemi i }e bidat napraveni regionalni ekspertski grupi. ]e se baraat me|unarodni partneri, Svetskata banka, UNDP i drugi za finansirawe na zaedni~kite ekolo{ki proekti i programi, za{tita na informacii i iskustva koi }e se rakovodat spored najdobrata praktika so sodejstvo na nevladinite organizacii. Pritoa }e se donesuvaat spogodbi na regionalno ramni{te od strana na vlastite vo soodvetnite zemji. Akademskite organizacii i univerziteti, nevladinite organizacii kako i organizaciite na op{tinsko nivo }e sorabotuvaat so cel da se iscrpat site aspekti na ekolo{kite problemi vo regionot. Fondacijata "Konard Adenauer" e politi~ka fondacija koja ja izvr{uva svojata dejnost vo Germanija preku dva obrazovni centra i 21 filijala. Nejzinite pretstavni{tva vo stranstvo izvr{uvaat pove}e od 300 proekti vo 120 zemji. Centralata na Fondacijata se nao|a vo Sankt Augustin blizu do Bon, no svoe sedi{te taa ima i vo Berlin. Principite, zada~ite i politi~kite poraki od koi se rakovodi Fondacijata se prezemeni od dejnosta na Konrad adenauer - prviot federalen kancelar na Germanija vo periodot od 1949 - 1963 godina. Od 1964 godina Fondacijata, koja se javuva kako prodol`uva~ na sozdadenoto vo 1956 godina "Op{testvo za hristijandemokratska prosveta", go nosi negovoto ime. |
|