ZAEDNI^KI PAT KON EVROPSKATA UNIJA

Pod mototo "Predizvici vo ekologijata na patot kon Evropskata unija", zemjite od Jugoisto~na Evropa - Bugarija, Makedonija, Romanija i Turcija - ja potpi{aa zaedni~kata Deklaracija za sorabotka vo oblasta na `ivotnata sredina. Potpisnici na ovaa Deklaracija bea ministerkata za za{tita na `ivotnata sredina i vodite na R.Bugarija, Evdokija Maneva, ministerot za vodi {umi i ekologija na Republika Romanija, Romica Tomesku, turskiot minister za za{tita na `ivotnata sredina, Fevzi Autekin, i rakovoditelot na Oddelot za za{tita na `ivotnata sredina, Menka Spirovska, od Ministerstvoto za za{tita na `ivotnata sredina na Republika Makedonija.

Konferencijata ja otvori g. Jozef Gruber od "Konrad Adenauer"

Na dvodnevnata Konferencija koja ja otvori gospodinot Jozef Gruber, rakovoditel na pretstavni{tvoto na fondacijata "Konrad Adenauer" vo Sofija, se diskutira{e na pove}e temi od oblasta na `ivotnata sredina, a svoi izlagawa imaa pretstavnicite od nadle`nite ministerstva na zemjite u~esni~ki.

Vo svoeto vovedno izlagawe gospodinot Gruber gi iznese osnovnite pozicii vo odnos na pluralisti~kata sorabotka na Balkanot. Toj me|u drugoto istakna deka ovoj sobir se slu~uva tokmu vo vremeto na zasilena aktivnost na Everopskata unija na poleto na ekologijata. Gruber isto taka gi potencira{e i zalo`bite za pro{iruvawe na Unijata i za pro{iruvawe na nejzinoto semejstvo, vrz osnovnite principi na deklaracijata. Osvrnuvaj}i se na problemite so najnovite klimatski naru{uvawa zaradi nanesenite {teti na ozonskata obvivka, go iznese svoeto mislewe deka ekologijata }e napreduva vo naredniot period i }e se oslobodi od etiketata na problem {to ja unazaduva tehnologijata. "Sorabotkata na balkanskite zemji vo oblasta na za{titata na `ivotnata sredina e vo soglasnost i so odredbite na Paktot za stabilnost", istakna g. Gruber.

Tendencii za integracija so Evropskata unija - g. Nikola Panov

Ministerkata za `ivotna sredina na Republika Bugarija, Evdokija Maneva, istakna deka ekolo{kite problemi ne priznavat granici i dr`avi i za nivno re{avawe e potrebna internacionalizacija i globalizacija. Taa vo svoeto izlagawe navede nekoi od programite koi se primenuvaat vo Bugarija vo oblasta na za{tita na vodite, konkretno na Dunav i Crno More, i otstranuvaweto na cvrstiot otpad.

Potsekretarot vo Ministerstvoto za `ivotna sredina na Republika Makedonija, Nikola Panov, istakna deka od periodot na formirawe na resornoto Ministerstvo, problemite so `ivotnata sredina vo Makedonija se staveni na najvisoko nivo, a vo procesot so integracija za Evropskata unija, ova Ministerstvo ima postignato vidni rezultati. Toj me|u drugoto govore{e i za proektite na programata FARE koi vo posledno vreme se sproveduvaat vo Makedonija. Panov potencira{e deka sega vo plan e realizirawe na Predlog-proekt za za{tita na pograni~nite predeli na planinata Osogovo, iako Makedonija nemala nekoj pogolem problem so zagaduvaweto na ovie prostori od strana na Republika Bugarija.

Vo ramkite na Konferencijata vo Sofija glavna tema be{e "Sostojbata na Zakonot za za{tita na ~ovekovata sredina - problemi i perspektivi na patot do harmonija". Me|u pove}eto eksperti koi govorea za ovaa tema, svoi izlagawa imaa i na{ite pretstavnici Finka Serafimova, sovetnik vo Oddelot za evropska integracija i Len~e ]ur~ieva, sovetnik na ministerot za `ivotna sredina i prostorno planirawe na Republika Makedonija.

Pretstavnicite od Makedonija bea mo{ne aktivni na Konferencijata

Od imeto na ministerot Marjan Dodovski, pozdravniot govor go pro~ita Menka Spirovska koja re~e deka ovie ~etiri dena bevme svedoci na mnogu dobri izlagawa koi }e gi upotrebime vo na{eto sledno rabotewe.

Iako pretstoi u{te mnogu rabota na poleto na zakonskata regulativa i sorabotkata so NVO, patot kon Evropskata unija e ve}e trasiran. Ovaa deklaracija }e bide samo uspe{no prodol`uvawe na dosega{nata rabota vo ramkite na paktot za stabilnost i programata za rekonstrukcija na `ivotnata sredina koja mnogu ambiciozno ja vode{e doskore{niot minister za `ivotna sredina, g. Toni Popovski.

Vo ramkite na Konferencijata se diskutira{e i za pra{awata od lokalnata samouprava. Vo odnos na ovaa tema, svoe izlagawe ima{e Slavica Jakimovska, potsekretar vo Ministerstvoto za lokalna samouprava koja zboruva{e za novite zakonski re{enija i reformite vo ovaa oblast. Vpe~atlivo be{e i izlagaweto na gradona~alnikot na Op{tina Kriva Palanka, gospodinot Qup~o Petkovski, koj govore{e za novite proekti za me|unarodna sorabotka so Srbija i Bugarija, merki za za{tita na zagadenosta, poddr{kata od nekoi me|unarodni organizacii i dr.

Zaedni~ki zaklu~ok i stav na delegatite od zemjite u~esni~ki be{e deka sorabotkata i ~lenstvoto vo Evropskata unija se glavnite celi kon koi se stremat zemjite od Jugoisto~na Evropa. Ovaa Konferencija be{e inzvonredna mo`nost za sredba i kontakti na pove}e vladini i nevladini organizacii i vospostavuvawe kontakti i sorabotka za re{avawe na problemite na `ivotnata sredina.

Konvencijata koja be{e dogovorena so rakovodstvata na delegaciite pretstavuva rezultat na rabotata na ekspertite i stru~nite lica od ~etirite zemji i voedno ja otslikuva politi~ka volja na site u~esnici na ovaa Konferencija, istakna na krajot od Konferencijata Evdokija Maneva. So tekstot na Konvencijata se predviduva potpolno prilagoduvawe na zakonodavstvata na zemjite u~esni~ki so zakonodavstvata na Evropskata unija na poleto na za{titata na `ivotnata sredina, a so toa }e se stimulira procesot za pograni~nata sorabotka. Regionalniot sovet na ministrite za `ivotna sredina na zemjite od Jugoisto~na Evropa vo idnina }e gi diskutiraat zaedni~kite aktuelni ekolo{ki problemi i }e bidat napraveni regionalni ekspertski grupi. ]e se baraat me|unarodni partneri, Svetskata banka, UNDP i drugi za finansirawe na zaedni~kite ekolo{ki proekti i programi, za{tita na informacii i iskustva koi }e se rakovodat spored najdobrata praktika so sodejstvo na nevladinite organizacii. Pritoa }e se donesuvaat spogodbi na regionalno ramni{te od strana na vlastite vo soodvetnite zemji. Akademskite organizacii i univerziteti, nevladinite organizacii kako i organizaciite na op{tinsko nivo }e sorabotuvaat so cel da se iscrpat site aspekti na ekolo{kite problemi vo regionot.