Vinoto - strate{ki izvozen proizvod

DAVA^KITE PREVISOKI, A KAJMAKOT ZA DR@AVATA

Pi{uva: Rozita ZAKEVA

  • Analiziraj}i gi spogodbite za izvoz na vino so Slovenija i Hrvatska, ovie proizvoditeli zaklu~uvaat deka realizacijata ne se izvr{uva spored dogovoreniot obem. Sproveduvaweto na spogodbite so Slovenija i Hrvatska treba temelno da se prou~i od aspekt na ednostrano nepo~ituvawe na dogovorenite kvoti, osobeno so Slovenija

Makedonija ima 42 hektari so vinova loza. Vo momentov berbata i prerabotkata na vinskoto grozje e ve}e zavr{ena vo site vinogorja.

Sepak, eden od problemite koj gi sledi lozaro-vinarite e otkupot i isplatata na grozjeto. Nivniot stav e mnogu jasen: "Ako nekoj saka da otkupuva grozje mora da obezbedi pari, a vakviot na~in na rabota }e obezbedi i stimulacija kaj lu|eto koi se zanimavaat so ovaa dejnost". Spored procenkite od eden hektar lozje se dobivaat 7.500 gm bruto-prihod, {to zna~i 4.000 gm neto-prihod.

REKOLTA 2000

Spored podatocite dobieni od 17 vinarski vizbi vo zemjata (bez "Lozar" od Veles), vo Makedonija od rekoltata vo 2000 godina se nabrani i preraboteni vkupno 163.175 toni vinsko grozje. Od toa 18 otsto e grozje nabrano od sopstvenite povr{ini na vinarskite vizbi, a 82 otsto e grozje otkupeno od zemjodelski pretprijatija, koi ne poseduvaat vinarski vizbi, kako i od individualni zemjodelci.

Do`dot {to padna pred samiot po~etok, kako i vo tekot na berbata na grozjeto, pridonese za ubla`uvawe na sostojbata vo lozovite nasadi osobeno na terenite bez navodnuvawe, bidej}i pred toa celiot leten period be{e bez vrne`i.

Od vkupno prerabotenoto grozje 55 otsto e belo i 45 otsto e crveno grozje. Pri prerabotkata na grozjeto se dobieni 55 otsto belo i 45 otsto crveno vino. Koli~inite na staro vino iznesuvaat 25 otsto belo i 75 otsto crveno vino. Sporedeno so prognozata za o~ekuvanite koli~ini na grozje izneseni pred po~etokot na berbata, prerabotenite koli~ini se pogolemi za okolu {est otsto.

So DDV, carina i drugi danoci, spored Jane Gligorov od "Tikve{" - Kavadarci, treba da se zadol`at i individualnite proizvoditeli koi ne pla}aat ni{to, a na primer rakijata ja prodavaat za 100 denari litar, {to e mnogu ponisko vo odnos na onaa koja regularno vleguva na doma{niot pazar. So ova se doa|a do zaklu~okot deka sivata ekonomija i ovde gi pu{tila svoite race, a lozaro-vinarite se na stavot deka i dava~kite kon dr`avata se previsoki, pa taka kajmakot go sobiraat trgovcite i bankite.

UVOZ - IZVOZ

Vinoto i natamu }e bide eden od nose~kite izvozni proizvodi od makedonskiot agrar, zatoa treba da mu se posveti posebno vnimanie, osobeno vo uslovi koga so spogodbite za slobodna trgovija se vospostavuvaat odnosi za trgovska razmena na podolg rok, pora~uvaat od Grupacijata za lozaro-vinarstvo. Vinoto kako strate{ki izvozen proizvod treba da ima centralno mesto vo listite za razmena na stoki.

So Slovenija realizacijata vo 1997 g. iznesuvala 76,9 otsto, vo 1999 godina 26,5 otsto, a godinava za 10 meseci iznesuva samo 2,9 otsto.

So Hrvatska, prose~nata realizacija vo poslednite tri godini se dvi`i od 14 - 16 otsto od godi{no utvrdenata kvota. Seto ova uka`uva na potrebata od analiti~ka ocenka za pri~inite poradi koi ne se ostvaruvaat spogodbite, so cel da se predlo`at soodvetni merki.

Sporedeno so lanskiot period, vo zemjava e registriran ~etiripati pomal uvoz od minatata godina.

Zemjite od koi e ostvaren najgolem uvoz na vino se Slovenija, SR Jugoslavija, Grcija i Bosna i Hercegovina.