Edmond Temelko, nov pretsedatel na Dru{tvoto na Makedoncite od Mala Prespa, Albanija

GRCITE GRADAT CRKVI VO MAKEDONSKITE SELA

Razgovaral: Viktor CVETANOSKI

  • Na{a cel e na `itelite na Mala Prespa da im doka`eme deka gi {titime nivnite interesi i pravata na svojot narod
  • Spored mene, da mu zabrani{ na eden Makedonec da vleguva vo Makedonija, istovremeno mu ja ubiva{ negovata nacionalna svest, negoviot patriotizam

"Gr~kata pravoslavna crkva, preku Albanskata mitropolija, se obiduva da ostvari svoe vlijanie vrz Makedoncite vo Mala Prespa. Taa saka da gradi crkvi po selata, koi bi bile ispi{ani so gr~ko pismo, a slu`bata bi se vr{ele na albanski jazik, {to e protiv na{ite interesi kako makedonsko nacionalno malcinstvo. Nie sakame adetite da se odr`uvaat na na{ maj~in makedonski jazik. Zatoa & pora~avme na Mitropolijata vo Kor~a - ako sakaat da gradat crkvi, toa mo`at da go pravat pod slednite uslovi - napisite na ikonite i slu`eweto vo crkvata da se na makedonski jazik". Ova vo intervju za "Utrinski vesnik" go izjavi Edmond Temelko, noviot pretsedatel na Zdru`enieto na Makedoncite "Mala Prespa"' od Albanija.

"Takva crkva ve}e imaat izgradeno vo edno selo kade {to popovite peat na albanski, a sega sakaat da gradat vo Pustec. Za nas ova e mnogu seriozen problem, za{to za opstanokot na eden narod crkvata i obi~aite se najva`nite ne{ta. Nekoga{ koga }e se pravi istorija i koga }e se vidi deka natpisite vo crkvite se na gr~ki, a slu`bata vo crkvite se vr{ela na albanski jazik, sekoj mo`e da zaklu~i deka naselenieto ne e makedonsko", dodava toj.

Albanskiot Ustav ne dozvoluva da se formira partija vrz nacionalna osnova. Kako Vie dejstvuvate politi~ki i {to planirate da prezemete vo naredniot period?

TEMELKO: Prvata zada~a {to si ja postavivme e da bideme konkurentna organizacija so drugite albanski partii. Na{a cel e na `itelite na Mala Prespa da im doka`eme deka gi {titime nivnite interesi i pravata na svojot narod. Zatoa u{te na prviot sostanok na novoformiraniot Komitet odbravme posebni komisii - za ekonomija, za verski pra{awa i za politika. Site organizacii na Makedoncite vo Albanija postignavme konsenzus za formirawe na makedonska partija, no ne na nacionalna osnova, tuku gra|anska partija, so programa kako i drugite albanski partii. ^lenovite na taa partija, posebno nejzinoto rakovodstvo }e bide sostaveno od Makedonci. Koga site Makedonci bi ja poddr`ale taa partija, na proporcionalna lista bi mo`ele da dobieme eden ili mo`ebi dvajca pratenici.

Vo izminatite godini kako glasavte vo Mala Prespa?

TEMELKO: Se glasa{e samo za albanski partii, se opredeluvavme ili za socijalistite ili za demokratite. Vo Prespa se slu~uva{e nie Makedoncite da se opredeluvavme me|u dvata klana koi vsu{nost se protiv na{ata nacija. Na primer, Sali Beri{a, za vreme na negovoto vladeewe arogantno izjavi deka vo Albanija ne postoi makedonsko nacionalno malcinstvo deka postoi nekoe malcinstvo na Srbi ili na Bugari, za koi ne znael sigurno {to se. Ili najnovata izjava na sega{niot pretsedatel na Albanija, Rexep Mejdani, koj re~e deka vo Albanija nemalo podatoci deka postoi makedonsko nacionalno malcinstvo.

JAZIKOT I ISTORIJATA VO U^ILI[TATA

U~enicite vo Pustec se {koluvaat na makedonski jazik samo do ~etvrto oddelenie. Dali ste zadovolni od toa? Kolku se izu~uva makedonskata istorija?

TEMELKO: Sega do osmo oddelenie e voveden predmet vo koj se u~i istorijata na Makedonija. Toa e dobro. No, da bideme realni, u{te od zabavi{te na decata im se vsaduva albanskiot duh. Tie u~at pesni~ki predvideni vo programi u{te od periodot na Enver Oxa. Celta na Albancite e jasna - da im se vsadi na decata albanizmot. Nikade vo svetot go nema toa {to sega e prisutno vo Dolna Prespa. I u~enicite i nastavnicite da se od ista nacionalnost, vo slu~ajov makedonska, a {koluvaweto da e na drug - albanski, a ne na maj~in - makedonski jazik. Albanskiot Ustav na malcinstvata im dava mo`nost na maj~in jazik da se {koluvaat 60 otsto, me|utoa od toa vo Prespa ne se realizira ni 20 otsto. Dali nie sami toa ne go sakame ili tie ne ni dozvoluvaat? Jas mislam deka Albancite ne ni dozvoluvaat da se {koluvame na svoj jazik. Pred izvesno vreme kaj direktorot na u~ili{teto vo Prespa do{ol nekoj novinar od Tirana. Mu se po`alil deka nemaat dovolno u~ebnici, a toj napi{al deka lu|eto vo Prespa sakaat da se {koluvaat na albanski jazik.

Bugarija vo posledno vreme vr{i golema propaganda, proglasuvaj}i gi Makedoncite vo Albanija za Bugari. Kakva e sostojbata vo Mala Prespa?

TEMELKO: Sostojbite so Bugarite mi se mnogu poznati, za{to jas imam mala tekstilna firma i sorabotuvam so niv. Bugarija otsekoga{, od 1991 godina, vr{i golem pritisok za da doka`e deka nie sme Bugari. No, toa nikoga{ ne im uspealo vo Mala Prespa. Duri nivniot porane{en ambasador vo Tirana be{e izbrkan od Pustec. Koristej}i ja siroma{tijata, vo posledno vreme im nudat na Makedoncite da se za~lenat vo edno bugarsko kulturno dru{tvo {to go nosi imeto "Ivan Vazov". Gi ubeduvaat deka Bugarija }e im pomognela ako go napravat toa. Vo ova dru{tvo ~lenuvaat ~etiriesetina du{i, no ako gi pokanime da dojdat kaj nas tvrdam deka se podgotveni da gi vratat ~lenskite karti. Bugarskata propaganda vo Albanija e golem problem i toj mo`e da se nadmine so izdavawe na makedonsko dr`avjanstvo na Makedoncite. Nekoi imaat, no ne i site. No, zo{to e taka ne mo`am da si objasnam. Jas mislam deka Bugarite imaat mnogu pogolemo vlijanie vo Republika Makedonija, otkolku vo Mala Prespa. Te{ko nie mo`eme da se promenime, te{ko deka }e ka`eme deka sme toa {to vsu{nost ne sme.

NEZADOVOLSTVO OD MAKEDONSKATA VLAST

Dali ste zadovolni od odnosot na makedonskata dr`ava kon Vas?

TEMELKO: Nie ne sme zadovolni od nejziniot odnos. Koga se rastura{e re`imot na Enver Oxa nie Makedoncite od Mala Prespa mo`evme da zamineme vo drugi dr`avi kako Albancite, no kako makedonski patrioti o~ite gi svrtevme kon Republika Makedonija. Tie {to prebegnaa preku granica, u{te se vo logor. Pokraj toa, mnogu lu|e od na{iot kraj, za mali prekr{oci svrzani so nivnata egzistencija - za edna torba stoka, za 10 {teki cigari... im be{e zabraneto od edna do pet godini da vleguvaat vo Makedonija. Spored mene, da mu zabrani{ na eden Makedonec da vleguva vo Makedonija, istovremeno mu ja ubiva{ negovata nacionalna svest, negoviot patriotizam. Toj {to e aramija, {to e {vercer, {to e kriminalec da mu se sudi spored zakonite. Imavme sre}a {to vo poslednive godini vo Tirana dojde dobar makedonski ambasador. Gospodinot Risto Nikovski im re{i mnogu problemi na `itelite od Prespa. Do negovoto doa|awe vizata se pla}a{e 30 dolari i moravme da odime vo Ambasadata, a sega ja dobivame bez pari, i slu`benicite doa|aat tuka. Ne{to drugo, ne{to pozna~ajno na{ite lu|e od makedonskata vlast nemaat dobieno.

[to treba da se napravi Prespa da izleze od sega{nata siroma{tija?

TEMELKO: Nie podgotvivme posebna programa za toa. O~ekuvame makedonskoto i albanskoto elektrostopanstvo da napravat ne{to da dobivame struja od Makedonija. Rabotime na toa da se izgradi makedonski kulturen centar vo Pustec, vo {to }e ni pomognat dvete makedonski firmi {to rabotat vo Albanija - "Granit" i "Mavrovo". Vo Pustec nemame fudbalsko igrali{te i se dogovorivme istite firmi da ispratat buldo`eri za da go izramnat zemji{teto.

A dali barate da se izgradi nekoj pogon, za lu|eto da imaat kade da rabotat?

TEMELKO: Za takvi raboti ne razgovarame, za{to toa za nas zasega e utopija. Da bideme realni, za Dolna Prespa zasega problem se elementarnite raboti za egzistencija na eden ~ovek, na eden narod - struja, voda, pat i leb.

(Prezemeno od "Utrinski vesnik")