Kulturnoto nasledstvo na Makedonija

DAVINA KULA JUSTINIJANA PRIMA?

Pi{uva: Andrej LOLEVSKI

  • Ako se zeme predvid samo {estiot vek, i samo Skopskata kotlina, se nametnuva pra{aweto kade se ovie ogromen broj tvrdini i gradovi i kako se vikale istite (izvorite se so skudni podatoci za nivnite imiwa)? I, kade se nao|a gradot-fantom, Justinijana Prima?
  • Ovoj lokalitet za prv pat vo literaturata e zabele`an od poznatiot angliski arheolog Artur Evans vo 1883 god., koj me|u ostanatite naodi spomnuva i rimski spomenik podignat vo ~est na imperator Galien

Kulturnoto nasledstvo od Republika Makedonija ima okolu 10.000-godi{en kontinuitet niz site vremenski i kulturni epohi na ~ovekoviot razvoj - od predistorijata, antikata, sredniot do noviot vek. Lu|eto koi `iveele na ovaa teritorija ostavile intenzivni tragi. Spored podatocite, vo Makedonija postojat okolu 4.500 arheolo{ki lokaliteti-naselbi, gradovi i tvrdini od neolitot pa s# do srednovekovniot period, {to voedno govori za visokite kulturni i civilizaciski vrednosti i dostreli na na{ite predci. So pedesetgodi{niot podem na makedonskata arheologija, golem del od ovie lokaliteti se evidentirani, a odreden broj se istra`eni i za{titeni (okolu 100 lokaliteti imaat status na za{titeni dobra kako spomenici na kulturata). No, pi{anite izvori ni davaat podatoci za golem broj tvrdini i gradovi koi s# u{te ne se otkrieni. Taka, samo za Skopskata kotlina, i toa samo za ranovizantiskiot period - za {estiot vek, Marcelinus Komes pi{uvaj}i za skopskiot zemjotres (518 god.) dava podatoci za 24 razurnati tvrdini, dodeka pak vizantiskiot istori~ar Prokopij, vo deloto "Za gradbite" naveduva deka "skopjanecot" - carot Justinijan I (527-565) izgradil osum novi i obnovil 61 tvrdina, od koi najgolem broj vo Skopsko. Me|u niv e i gradot koj e od golemo zna~ewe za makedonskata istorija, ~ie otkrivawe pretstavuva najgolem predizvik za makedonskite (i evropskite) arheolozi - gradot Justinijana Prima, izgraden vo blizina na rodnoto mesto na ovoj golem vizantiski imperator - Tauresium, lociran kaj dene{noto selo Taor.

Ako se zeme predvid samo {estiot vek, i samo Skopskata kotlina, se nametnuva pra{aweto kade se ovie ogromen broj tvrdini i gradovi i kako se vikale istite (izvorite se so skudni podatoci za nivnite imiwa)? I, kade se nao|a gradot - fantom, Justinijana Prima?

MARKOVA KULA

Poznato e deka gradot Skupi, po katastrofalniot zemjotres vo 518 god. e razurnat, po {to pove}e ne pretstavuva zna~aen gradski centar. Od dosega{nite istra`uvawa vo Skopsko, koi gi predvodea arheolozite prof. d-r Ivan Mikul~i} i d-r Viktor Lil~i}, otkrieni se nekolku utvrdeni objekti koi se naveduvaat vo poso~enite izvori: "Gradi{te"-Taor; "Drma"-Bader; "Gradi{te"-Barovo; "Gradi{te"-Gorno Nerezi; "Kale"-Dra~evica: "Crkvi{te"-Zelenikovo; "Markovo Kale"-Mal~i{te; "Kula"-Qubanci; "Isar"-Vrtekica i dr. Od site niv, spored dosega{nite otkrieni podvi`ni i nepodvi`ni naodi, samo za lokalitetite kaj selata Taor i Bader se pretpostavuva deka se krijat gradovite Taurisium i Bederijana, spomnati kaj Prokopij. I toa, nivnoto ubicirawe se dol`i najmnogu na etimolo{kata sli~nost na imiwata. Nejse. No, kade se ostanatite brojni tvrdini (gradovi) i kade e Justinijana Prima?

 

Na desetina kilometri od Skopje, vo severen pravec, kon grani~niot premin Blace i kon Ka~ani~kiot premin, vo neposredna blizina na poznatiot begalski kamp Stenkovec, so svojot plan, pozicija i karakter, se izdvojuva u{te eden nedovolno poznat i neafirmiran vo naukata (i po{iroko) grad (tvrdina). Toa e gradot na lokalitetot Davina Kula (ili Markova Kula) blizu do seloto ^u~er.

Ovoj lokalitet za prv pat vo literaturata e zabele`an od poznatiot angliski arheolog Artur Evans vo 1883 god., koj me|u ostanatite naodi spomnuva i rimski spomenik podignat vo ~est na imperator Galien. Interesno e da se napomne deka vo 1896 god. za lokalitetot pi{uval i poznatiot makedonski prerodbenik i revolucioner \or~e Petrov, vo knigata "Materijali za izu~uvawe na Makedonija". Prvite povr{inski i sonda`ni istra`uvawa na lokalitetot bea napraveni vo periodot 1975-80 god., pod rakovodstvo na prof. d-r.Ivan Mikul~i} i d-r Viktor Lil~i}. Vo 1998 i 1999 god. d-r Lil~i} (prof. na katedrata za Istorija na umetnost i arheologija na Filozofskiot fakultet), vo ramkite na studentskiot istra`uva~ki kamp, na ovoj lokalitet gi zapo~na prvite sistematski arheolo{ki istra`uvawa, koi prodol`ija i godinava, finansirani od Ministerstvoto za kultura i Institutot "Otvoreno op{testvo", Makedonija (Soros). [to otkri ovoj na{ renomiran arheolog i koj bil gradot-tvrdina {to se prostiral na lokalitetot Davina Kula kaj seloto ^u~er?

GRADOT - FANTOM

"Spored nepodvi`nite naodi, ovoj lokalitet zasega pretstavuva najgolem poznat docnoanti~ki grad od {estiot vek vo regionot na Skopje", konstatira d-r Lil~i}. "Tuka se evidentirani pove}e kulturni sloevi, od ranohelenisti~ki period, preku docnoanti~kiot period (od 3-4 vek) pa s# do ranovizantiskiot period. Kon krajot na {estiot vek, gradot e razurnat od strana na Slovenite i Avarite, za {to svedo~at pove}e naodi. Ovoj grad ~ie ime s# u{te e enigma, se prostiral na povr{ina od devet hektari", veli d-r Lil~i}. Ranovizantiskiot grad imal akropola-Gorni grad i podgradie-Dolni grad. Otkrien e i kvadraten forum so du}ani naokolu, pove}e javni gradbi-kurija, sudnica, rabotilnici, magacini... Potoa izvonredno za{titen kompleks za `iveewe na gradskata aristokratija, interesen odbranben obra~ i dr.

"Od drugite naodi, pokraj spomnatiot carski natpis posveten na imperatorot Galien, godinava otkrivme u{te eden carski natpis od ranovizantiskiot period", prodol`uva d-r Lil~i}. Otkrieni se i reprezentativni primeroci na kamena plastika (bazi, kapiteli, delovi od oltarni pregradi), potoa metalni naodi-klu~evi, tegovi za merewe zlato, nakit, oru`je i rimski i vizantiski moneti od treti do {esti vek (me|u koi i na Justinijan I), {to poso~uva za kontinuiran `ivot na gradot. Site ovie naodi govorat, deka za razlika od drugite lokaliteti od regionot na Skopje, nema ni pribli`no grad od {estiot vek, kakov {to e gradot na Davina Kula", zaklu~uva d-r Lil~i}. No, koj e ovoj grad, s# u{te ne znaeme.

Osobeno zbunuva otkritieto na dve ranohristijanski baziliki na lokalitetot! Ednata datira vo pettiot vek, dodeka vtorata e izgradena za vreme na Justinijan I (527-565). Zamislete, od mo`nite 40 ranohristijanski baziliki, kolku se pretpostavuva deka imalo vo Skopsko, dve se otkrieni na ovoj lokalitet. Od ostanatite, otkrieni se samo u{te edna vo Skupi (petti vek) i edna kaj seloto Orman ({esti vek). Se nametnuva pra{aweto - {to baraat vo blizinata na Skupi (na pet km. rastojanie), na ovoj lokalitet, dve ranohristijanski baziliki?

"Tie go potvrduvaat, pred s#, gradskiot karakter na lokalitetot", veli d-r Lil~i}. "Potoa, o~igledno se raboti za episkopija, ili najmalku za episkopija (dve baziliki, crkovni plombi na velikodostojnici i dr. naodi). No, za koja episkopija stanuva zbor i koja bila nejzinata jurisdikcija, zasega ne znaeme. Dali ovde e mo`ebi Justinijana Prima? Poznato e deka taa bila crkovno- administrativen centar vo prefekturata Ilirik. Ako go proverime Prokopij, koj govori za Justinijan I, kade veli deka ja izgradil Justinijana Prima otsprotiva na rodnoto mesto, za koe se smeta seloto Taor, potoa dvete baziliki, goleminata na lokalitetot (najgolem otkrien grad vo Skopsko od {esti vek) i drugite naodi... mo`ebi poso~uvaat deka na Davina Kula se nao|a gradot-fantom, Justinijana Prima", konstatira d-r Lil~i}.

"Vpro~em, po katastrofalniot zemjotres vo 518 god., za razlika od Skupi, gradot na Davina Kula prodol`il so `ivot, osobeno za vreme na Justinijan I. No, da ne brzame so zaklu~oci i da go doistra`ime lokalitetot, za koj ni se potrebni sredstva! Ako ne drugo, so prodol`uvawe na arheolo{kite istra`uvawa, studentite po arheologija bi se steknale so terenska praktika, preku eden sovremen na~in na istra`uvawa, so {to }e gi dopolnat studiite i soznanijata vo potragata po makedonskata enigma, nare~ena Justinijan Prima".