Kulturen turizam vo Makedonija spored Fare-programata za razvoj

IKONITE - BOGATSTVO NA EDNA STARA NACIJA

Pi{uva: Mileva LAZOVA

  • Festivalot "Ohridsko leto" i makedonskite ikoni {to se edinstveni vo svetot treba na najdobar mo`en na~in da se ilustriraat vo svetot za da se sozdade mo`nost {to pove}e lu|e da se zainteresiraat za niv i da se primamat da dojdat vo na{ata dr`ava
  • Kulturniot turizam ovozmo`uva i niza pozitivni efekti: zasiluvawe na identitetot, sozdavawe prihod i novi rabotni mesta, kako i obezbeduvawe sredstva za za{tita na kulturnoto bogatstvo

Dvodnevniot seminar za marketing i kulturen turizam, organiziran od Ministerstvoto za kultura i Fare-programata za razvoj na kulturata, ima{e za cel da go podigne op{toto soznanie za soodnosot me|u kulturata i turizmot. Tie sekoga{ odat zaedno, no kulturniot turizam vo Makedonija poslednive godini opadna poradi politi~kata sostojba vo sosednite zemji {to se reflektira{e i kaj nas (vojnata, begalskata kriza).

Makedonija izobiluva so vredni i stari ikoni

"Sveti Jovan Kaneo" vo Ohrid - XIII vek

Spored pretstavnicite na Fare-programata, sega e vreme da se napravi ne{to pove}e za kulturniot turizam vo Makedonija. Kulturnoto bogatstvo na zemjata e preduslov za razvoj na turizmot, a marketingot e neophodnost, smetaat u~esnicite na seminarot za marketing i kulturen turizam.

Na seminarot govorea Volter ^erni, organizator na seminarot, Markus Voter, odgovoren vo avstriskiot turisti~ki konsalting i Vasilis Vasilatos, odgovoren za Fare vo Grcija.

POZITIVNI EFEKTI

Kulturniot turizam ne treba da bide zdodeven. Sekoja zemja treba da ponudi ne{to {to }e predizvika interes kaj turistot, ne{to originalno, svojstveno samo za taa zemja, ne{to {to }e go impresionira. Na toj na~in turistot }e go prenese svoeto prijatno do`ivuvawe me|u svoite prijateli koi mo`ebi vo idnina }e posakaat da go zapoznaat kulturnoto bogatstvo na taa zemja.

Za Volter ^erni Makedonija ne e nepoznata zemja. Ve}e dve godini toj raboti na poleto na kulturniot turizam i ve}e e zapoznat so bogatiot kulturen spektar na Makedonija.

Spored nego, Makedonija e stara nacija i potrebno e da se pretstavi vo svetot zatoa {to ima bogato kulturno nasledstvo. Makedonija go ima prekrasnoto Ohridsko Ezero, no toa ne e klu~no da gi privle~e turistite, bidej}i ne mo`e da bide konkurent na vodite na Mediteranot.

Sepak, konkurentite mo`e da gi pobedi festivalot "Ohridsko leto" i ikonite {to se edinstveni vo svetot. Tie treba na najdobar mo`en na~in da se ilustriraat vo svetot za da se sozdade mo`nost {to pove}e lu|e da se zainteresiraat za niv i da se privle~at da dojdat vo na{ata dr`ava.

Nema zemja koja mo`e da se tokmi so Makedonija po ubavinata na va{ite ikoni. Ima stotici lu|e vo svetot {to bi umrele da dojdat i da gi vidat makedonskite ikoni, veli ^erni koj potencira{e deka i turizmot, kako i sekoj drug pazar, e voden od pobaruva~kata. Zatoa, mudrosta e vo kreiraweto na pobaruva~kata. Kulturniot turizam ovozmo`uva i niza pozitivni efekti: zasiluvawe na identitetot, sozdavawe prihod i novi rabotni mesta, kako i obezbeduvawe sredstva za za{tita na kulturnoto bogatstvo.

SVETSKI TURIZAM

Za razlika od kaj nas, kulturniot turizam e eden od najbrzo raste~kiot segment na turizmot vo svetski razmeri. Markus Voter govore{e za trendot vo kulturniot turizam vo svetot. Toj istakna deka 75 otsto od site turisti gi posetuvaat lokalitetite za vreme na godi{nite odmori, 42 otsto posetuvaat muzejski izlo`bi, 30 otsto interesni nastani, 17 otsto festivali i koncerti, dodeka 10 otsto posetuvaat teatri i mjuzikli. Kulturniot turizam gi pokriva site aspekti na patuvaweto.

Vasilis Vasilatos ja obrazlo`i finansiskata konstrukcija na Fare za razvojot na turizmot vo Makedonija i potseti deka dosega e investirano vo selskiot ekolo{ki turizam na Pelister, vo regionalniot, vo Gevgelija i vo alternativniot turizam.

Seminarot zavr{i so promovirawe na zaklu~nite dokumenti na koi prisustvuvaa ministrite za kultura, ekonomija i ekologija na Republika Makedonija i {efot na Kancelarijata na EU, Pinto Te{eira.


Pomnam dve raboti {to vo mojata dolgogodi{na rabota so kulturniot turizam osobeno me vozbudile, veli pretsedava~ot na seminarot, Volter ^erni. Ednata e doma{nata rakija {to tatkoto na Mirko Stefanovski (od Direkcijata za kultura i umetnost na Skopje) mi ja ponudi na edna farma, nadvor od gradot, a vtorata e "Mona Liza" vo Luvr. Moram iskreno da ka`am rakijata ja "pobedi" Mona Liza.