DO KOGA ]E UTVRDUVAME T.N. BUGAR[TINA?

Dimitar Zahov, "etni~ka" Bugarija.

Dene{nive Traki iskreno veruvaat deka nivnata "bugar{tina" doa|a od Makedonija. Formalno se vo pravo oti istoriskite okolnosti bile takvi, garnirani so niza istoriski gre{ki i namerni lagi. Istovo go veruvaat i prethodnite pokolenija, site vospituvani od obrazovaniot sistem i dr`avnata propaganda od krajot na 19 i siot 20 vek. Ako taa ve{ta~ka bugar{tina be{e nametnata samo za Trakite lagata mo`e{e da bide prifatena za vistina, bidej}i ima{e formalno opravduvawe. Bedata e vo toa {to ova go veruvaat i ~istokrvni Makedonci, a i Trakite kade {to Bulgarite voop{to ne se naselile. Toa se, pred s# "podobro" {koluvanite - onie koi spored mene se otrovni bacili {to n# odroduvaat. Zna~i, lagata e prifatena bez nikakva osnova. I pokraj propagandnite lagi istureni vrz na{ata svest, dokolku razmisluvavme logi~ki, site nie treba{e da sfatime deka sme izla`ani. No, takvi bea istoriskite okolnosti, pa mnogumina od nas i vo minatoto, i vo na{e vreme, namameni od sireweto, vlegoa vo stapicata za gluvci.

Igrata prodol`uva i sega! Ako nie-Makedoncite vo Bugarija s# u{te sme kompletno vo zarobeni{tvo na bugarskata dr`avna propaganda, dali od strana na na{ite sonarodnici vo R. Makedonija se pravi s# za da se ispravi istoriskata vistina i da bideme za{titeni? Nesomneno, ne se pravi ni{to ni od vlastodr`cite, ni od opozicijata, ni od nau~nicite i ostanatata inteligencija!

Ako na srpskiot jeromonah Paisij od Bansko i na Konstatin Miladinov, koi poradi otsustvo na objektivni istoriski izvori ja prifatija sugestijata na panslavistite (preku pi{uvawata i ustnite agitacii na nivnite reprezenti Mavro Orbini, Ivan Rai}, Josif [trosmaer i drugi) i stavija znak za sli~nost me|u Bulgarite i Slovenite mo`e da im se prosti, {to da ka`eme za dene{nite istra`uva~i na minatoto i drugi koi vrz baza raspolo`livi istoriski izvori s# u{te prodol`uvaat da zboruvaat pi{uvaj}i za ona {to go nema, ne bilo i ne postoi. Tie govorat ili pi{uvaat za Bugari, bugarski narodni pesni, kultura bez samite da mo`at da ni ponudat dokaz vo {to se izrazuva bugarskoto, koga istovo ako ne e makedonsko, bidete uvereni deka e trakisko, no nikako bugarsko. Taka nie ne samo {to ja prifa}ame la`nata teza na na{ite negatori za nivnoto pojavuvawe kako narod nastanat kako neobi~na etni~ka me{avina na turkobulgari, Traki i Sloveni, no i gi utvrduvame kako etnos so la`no ime. Za `al, isklu~ok ne pravat i uglednite patrioti kako Vele Aleksovski, Marko Kitevski, Aleksandar Donski, Bla`e Ristovski i drugi. Prvite trojca, pi{uvaj}i za pesnite vo "Zbornikot" na bra}a Miladinovci, pi{uvaat deka vo nego pokraj pove}eto makedonski narodni pesni navodno se sodr`ani i mal broj "bugarski pesni", pritoa poso~uvaj}i nivniot broj.

^inam deka koga stanuva zbor za "Zbornikot" na Miladinovci (koj navodno bil nepobiten dokaz za "bugar{tinata" vo Makedonija) ne treba da se koristat argumenti so pesni na nepostoe~ki etnos, tuku seriozni istoriski, etnolo{ki i kulturolo{ki argumenti.

Navedenoto uka`uva deka na{ata nacionalna teoretska misla ne e na potrebnoto nivo! Vo toj kontekst treba edna{ zasekoga{ da se sfati deka poimot Bugari e na dr`avjani, a ne etni~ki poim! Dokolku treba da se spomnat drugi pesni pokraj makedonskite, treba da se spomnat i odreden broj trakiski narodni pesni, koi se razlikuvaat od makedonskite ne samo po taktot i melodijata, tuku i sodr`ina i po primitivnata poetska gradba!

Jas ne znam kako spomnative i nespomnatite gi ~itaat arh. Vasil Iqov i prof. d-r Ta{ko Bel~ev, koi mo{ne jasno ka`uvaat deka od vremeto na Herodot do denes sostojbite na etnolo{ki plan ne se izmeneti. Toa e sovr{eno to~no bidej}i ottoga{ dosega na Balkanot `iveat Makedonci, odnosno Sloveni, Iliri, Traki i Grci. ^itaj}i nekoi avtori kaj mene se sozdava vpe~atok deka tie u~ele vo Makedonija, a specijalizirale vo Bugarija. Duri i na{iot milenik Aleksandar Donski, sprotivno na dobropoznatite svedo{tva, zboruva za Bugarite bez da gi stava vo navodnici. Taka, na primer za Srbinot Ivan Rai} veli deka bil Bugarin od Vidin. Izgleda deka nie sme nedorasnati duri do "bugarskite" prerodbenici od 19 vek, oti Hristo Botev vo otvorenoto pismo do srpskite intelektulaci napi{al deka vo Vidin `iveat Srbi. Donski i za nekoga{niot srpski premier N. Pa}i} pi{uva deka bil Bugarin. Istoto go veli i za u~esnikot vo makedonskite borbi, drugarot na Jane Sandanski, Todor Panica, koj po nego bil Bugarin od Pazarxik. Neupateniot ~itatel }e pomisli deka na g. Donski mu se poznati svedo{tvata deka istite se potomci na bulgarski robovi.

Zar e ~udno {to t.n. B'lgari baraat svoi "sonarodnici" ne samo vo Makedonija i Srbija, tuku i vo Albanija?! [tom eden tolkav istra`uva~ na minatoto ne e dosleden iscelo po ova pra{awe, {to da ka`eme za ostanatite Makedonci?

Ostanuva pra{aweto: Koga i g. Donski tvrdi deka "dene{nata bugarska nacija nema bugarska etni~ka osnova" i ova argumentirano go doka`uva, sledi li s# u{te da zboruvame i pi{uvame za Bugarite bez navodnici ili pred ovoj poim da ne stavame kratenkata t.n.?

Po povod negovata reakcija vo broj 326 samo }e ka`am deka vo Bugarija nikoj od navedenite etnosi ne se identifikuva kako B'lgari, osven Trakite i Antite, koi i navistina se spoeni. Od pi{uvawata vo negovata kniga, a i vo navedenoto reagirawe se nametnuva stavot deka ne e samo naiven kon la`nata "bugarska" propagandna teza, tuku i nekategori~en kon nejzinoto razotkrivawe. Vo sprotivno, negovata tolku dobra kniga }e be{e naslovena: Etnogenetskite razliki pome|u Makedoncite i t.n. Bugari. I g. Ratevski otkako na stranicite na "Narodna volja" ne samo n# ubeduva{e za opasnosta od makedonskiot nacionalizam za Makedoncite vo Bugarija, tuku i predupreduva{e da ne n# "javne trakiskiot nacionalizam" vo slu~aj ako po~neme t.n. Bugari da gi narekuvame so soodvetnoto ime Traki, sega od "Makedonsko sonce" n# ubeduva deka t.n. Bugari se Srbi, zatoa {to taka se deklarirale nekoga{. Toj povtorno ne go ~ital dobro Donski, a i ne znae deka srpskiot nacionalizam e ne pomalku opasen od s# u{te nerodeniot trakiski!