"HENDIKEPIRANI" INSTITUCII ZA LICATA SO HENDIKEP

S# pove}e lu|e so hendikep uspevaat da se obrazuvaat, stru~no da se osposobat i da se vklu~at vo `ivotot kako aktivni i samostojni ~lenovi vo op{testvoto.

Vo sporedba so zemjite od Zapadna Evropa, Makedonija e mnogu zad niv, no sepak pravi napori na hendikepiranite lica da im gi ovozmo`i istite prava i obvrski kako i na sekoj drug gra|anin.

Koga zboruvame za brojot na lica so hendikep vo Makedonija se slu`ime so evropski i svetski pokazateli {to zna~i kaj nas do ovoj moment nemame izraboteno nekoja studija so koja to~no bi utvrdile kolkava e nivnata zastapenost vo op{tata populacija. Nekolku godini nanazad, slu`ej}i se so svetskite pokazateli, se naglasuva deka zastapenosta na licata so hendikep orientaciski se dvi`i nekade okolu eden i tri otsto, eden otsto od op{tata populacija na naselenieto, odnosno tri otsto od populacijata na u~ili{ni deca, veli prof. d-r Risto Petrov od Institutot za defektologija pri Filozofskiot fakultet. Vo pogled na zastapenosta po kategorii, tuka vleguvaat licata so mentalen hendikep, lica so pre~ki vo govorot i glasot, slabovidni, lica so telesen nedostatok itn. Najzastapeni se lica so mentalen hendikep.

Poradi postoeweto na pove}e kategorii na hendikep, proizleguva i razgranetosta na mre`ata od ustanovi vo koi se zgri`eni ovie lica. Najmnogubrojni se ustanovite za lica so mentalen hendikep, a toa se posebni paralelki i posebni u~ili{ta.

Mo`eme da ka`eme deka Makedonija ima dovolno vakvi ustanovi. ^etiri posebni osnovni u~ili{ta, nad 80 posebni paralelki, potoa dve u~ili{ta za sredno stru~no obrazovanie, vo koi tie rabotno se osposobuvaat. Tuka se zgri`eni lica so lesen mentalen hedikep, objasnuva g. Petrov. Dodeka za onie so pote`ok mentalen hendikep postojat posebni ustanovi koi se i nivni postojani `iveali{ta.

Stru~nite lica od Institutot za defektologija, me|u koi e i prof. d-r Risto Petrov, kako i stru~nite lica od ustanovite prilagodeni za licata so hendikep, postojano uka`uvaat za nivnite potrebi, potrebite za organiziran tretman na ovie lica. Tie nastojuvaat da se otvorat institucii vo koi }e se sproveduvaat novi formi na za{tita i rehabilitacija na ovie lica. Vo Makedonija postojat aktuelni proekti koi se vo tek na realizacija. Poslednive godini mnogu se zboruva za ustanovata vo Demir Kapija, po kapacitet mnogu golema ustanova, vo koja se stacionirani 450 korisnici. Toa e ogromen broj na lica smesteni vo edno mesto i e nadminata forma vo svetot. I tokmu vo proektot za Demir Kapija predlo`eni se novite formi za za{tita i rehabilitacija.

Dr`avata pravi napori da go obezbedi ona {to im e potrebno na ovie lica. Me|utoa, fakt e deka soglasno mo`nostite i realizacijata na ovie proekti odi nekako poleka. Vladata na Republika Makedonija formira nacionalno koordinativno telo koe treba da ja koordinira rabotata na site prezemeni aktivnosti. Sepak, ova telo e na po~etok, zatoa {to s# u{te go nema poprimeno nacionalniot karakter.

Ne mo`eme da ka`eme deka dr`avata ne razmisluva za licata so hendikep, no treba da vlo`i pove}e trud, dodava d-r Petrov.

Denovive d-r Petrov, zaedno so grupa stru~ni lu|e, zamina za Italija kade {to }e u~estvuvaat vo eden Proekt koj{to e aktuelen vo Makedonija - deinstitucijalizacija na licata so hendikep. Zemjite od Zapadna Evropa na ovoj plan imaat postignato mnogu. Ustanovite kako Demir Kapija so ogromen kapacitet, kaj niv odamna se nadminati. Takvi ustanovi bea otvoreni vo Isto~na Evropa nekade po 1945 godina. Vo Evropa postojat mo`nosti i uslovi da se otvorat mali institucii, so mal kapacitet, so mnogu stru~en kadar. Seto toa kaj niv odli~no funkcionira, za razlika od na{ite lokalni institucii. Vo Italija }e se posetat mnogu takvi ustanovi od koi mo`e mnogu da se nau~i. Jasno e deka Zapadna Evropa e mnogu ponapred od nas i potrebno e podolgo vreme seto toa da za`ivee.