GR^KA INVAZIJA NA BALKANOT

Spored Ministerstvoto za nacionalna ekonomija od septemvri 2000 godina, vo privatizacijata na stopanskite subjekti na Albanija, Makedonija, Romanija i Bugarija so investicii od nad 860 milioni dolari zemaat u~estvo dr`avni i privatni gr~ki firmi i kompanii. Podatokot deka 3,4 milijardi dolari ili 60 otsto od gr~kite investicii se naso~eni i planirani kon balkanskite zemji, govori deka gr~kata ekonomija so okolu 3.500 kompanii, dlaboko vlegla so svojot kapital vo ekonomijata na svoite sosedi.

Pretstavnici na gr~kata Vlada tvrdat deka nadvore{nite investicii na zemjata se pogolemi za okolu 60 otsto vo odnos na doma{nite, bidej}i oficijalnite podatoci ne ja prika`uvaat vistinskata sostojba. Investiciite na ovie kompanii vo regionot ja potvrdija tezata deka stanuva zbor za ekonomska ekspanzija, a gr~kite investitori za glaven faktor vo razvojot na ekonomijata na zemjite od regionot. Interesot za vlo`uvawe e naso~en kon telekomunikaciite, prehranbenata i naftenata industrija, kako i kon finansiskite bankarski institucii. Kako najgolem investitor vo zemjite od Jugoisto~na Evropa se javuva dr`avnata telekomunikaciska kompanija "OTE" so nejziniot mobilen operator "KosmOTE". Potoa sleduvaat privatnata telekomunikaciska kompanija "Intrakom", naftenata industrija "Helenik petroleum", cementarnicata "Titan" kako i mlekoprerabotuva~kata kompanija "Delta". Kolkav e vlogot na ovie kompanii vo regionot ka`uva primerot so gr~kiot telekom "OTE" koj pri proda`bata vo telekomite na Srbija i Romanija ima vlo`eno nad edna milijarda dolari i u~estvuva so 20 otsto vo srpskite telekomunikacii, a strate{kiot del od 35 otsto go ima realizirano vo romanskiot "Romtelekom". Istata kompanija poka`uva interes za u~estvo vo pretstojnata privatizacija na makedonskiot "Telekom" koja }e se izvr{i kon krajot na godinava. Sli~en e primerot i so drugite gorespomnati kompanii koi svojot kapital go investiraat vo pove}e stopanski granki na zemjite od regionot.

Kako glavni investitori vo ovaa dr`ava se javuvaat italijanskite kompanii, no vo investiraweto nimalku ne zaostanuvaat gr~kite dr`avni i privatni kompanii. Faktot deka so investicii od nad 100 milioni dolari i u~estvo na pove}e od 220 kompanii vo ekonomijata i stopanstvoto na zemjata e dokaz deka gr~kata involviranost e dlaboko navlezena vo albanskata ekonomija. Vo zemjata operiraat ~etiri gr~ki banki i toa Nacionalnata banka na Grcija, Alfa kredit banka, Tiranska banka i Pirejska banka, a gr~kiot biznis e vlezen i vo tekstilnata industrija, ~evlarskata i prehranbenata. Nafteniot gigant "Helenik petroleum" poseduva 11 benzinski stanici, dodeka edna od najgolemite gr~ki firmi specijalizirana za proizvodstvo na bra{no i leb "Lulis interne{nl enterprajs" ima {iroko razviena distributerska mre`a na celata teritorija na zemjata. Katastrofalnata sostojba na albanskata infrastruktura pridonese mnogu grade`ni firmi od Grcija da bidat vklu~eni vo izgradbata na istata. Vo momentov gr~kite firmi aktivno se vklu~eni vo proekti koi im ovozmo`uvaat investirawe na kapital so koj vo idnina }e stanat va`en faktor vo zemjata.

Na romanskiot pazar se odnesuvaat 8,2 otsto od vlo`uvaweto na gr~kite investicii vo stranstvo. Prisustvoto na ~etirite gr~ki banki vo romanskiot bankarski sistem, kako i vlezot vo tutunskata industrija so investicii koi go pravat gr~kiot partner dominanten sopstvenik vo ovaa granka, e samo del od ve}e poznatata strategija na investitorite od Grcija koi po sekoja cena se trudat da vlezat vo ekonomijata na zemjata. Golemiot pazar na proda`ba na cigari go privle~e vnimanieto na dvete najgolemi gr~ki tutunski kompanii koi aktivno u~estvuvaa vo privatizacijata na romanskiot tutunski gigant "Tutun Romanek". Iako procesot na privatizacija vo ovaa stopanska granka be{e osporen od Vrhovniot sud na Romanija koj ja odobri `albata na edniot od dvata gr~ki tutunski magnati koi u~estvuvaa vo privatizacijata, sepak taa }e se izvr{i. Sopstvenosta vo delot na prehranbenata industrija, isto taka, pretstavuva zna~ajna karika vo celokupnosta na ekspanzijata na investitorite koi vlo`uvaat golemi finansiski sredstva i vo ovaa industriska granka.

Jugoslavija pred voveduvaweto na sankciite od Evropskata unija be{e najgolemiot trgovski partner na Grcija. Vo izminatiot period, poradi ve}e poznatite sostojbi, interesot na investitorite e lociran vo oblasta na telekomunikaciite kade najgolem investitor e povtorno "OTE" koj zaedno so "Telekom Italija" vo 1997 g. otkupija 20 otsto od kapitalot na "Telekom Srbija" za iznos od 353 milioni dolari. Vlo`uvawata ne zaostanuvaat nitu vo drugata federalna edinica, Crna Gora, kade konzorcium od tri gr~ki kompanii imaat 51 otsto od mobilniot operator "Pro Monte". Ovaa kompanija go ima{e monopolot na crnogorskiot pazar od 1996 do sredinata na 2000 godina, koga "Telekom Montenegro" sozdade sopstven operator na mobilna telefonija "Monet". Sostojbata e sli~na i vo drugite industriski granki kade so svoite investicii ili delovni kontakti partnerot e involviran so upravuva~kiot paket na mnogu kompanii vo Jugoslavija.

BUGARIJA

Sli~na e sostojbata i vo ovaa dr`ava kade najgolemata gr~ka investicija e vlezot na Nacionalnata banka na Grcija vo Obedinetata bugarska banka, vtora po golemina bankarska institucija vo Bugarija. Investicijata od 207 milioni dolari pri proda`bata na bankata e me|u pogolemite stranski investicii vo bugarska privatna kompanija. Izve{taite govorat deka gr~kiot kapital vo bugarskiot bankarski sistem u~estvuva so 19 otsto vo vkupniot iznos na aktivnite trgovski banki. Vo privatizacijata na bugarskata pivara "Zagorka" koja do 1995 godina be{e najgolema stranska investicija u~estvuvaa najmo}nite gr~ki kompanii od ovaa industrija. Kupoproda`bata na dvete staklarski kompanii "Stind" i "Dru`ba" kako i prisustvoto na kompaniite "Florina", "^ipita" i "Delta" na ovie pazari, se samo potvrda za involviranosta na gr~kata ekonomska ekspanzija vo site pori na ekonomijata na ovie prostori. Bugarskata ekonomija se soo~uva so seriozni problemi za opstanok na malkute kompanii, koi ne se zafateni so procesot na vlo`uvawe na gr~kite investicii, koi po cena na golem rizik se involviraat vo site stopanski granki vo ekonomijata na zemjata.