NACIONALNA PROGRAMA ZA MAKEDONSKOTO STOPANSTVO

Ratifikacijata na Spogodbata, me|u drugoto, ima za cel od makedonskoto stopanstvo da napravi partner so koj }e mo`e da sorabotuva. Takvata inicijativa na Unijata se potvrdi so dosega{nata Spogodba, koja nie ne ja iskoristivme maksimalno. Otvoraweto na vratite na evropskite pazari za makedonskite izvoznici }e zna~i {ansa za plasman na svoite proizvodi na pazar vo koj konkurencijata, cenata, kvalitetot i ambala`ata se osnovni parametri za proda`ba na sekoj proizvod. Osloboduvaweto od carina pri izvozot na 95 otsto od industriskite i zemjodelskite proizvodi e {ansa koja Makedonija mora da ja iskoristi i materijalizira.

Dali makedonskoto stopanstvo mo`e da odgovori na obvrskite koi gi postavi Unijata, i dali voop{to e podgotveno za vakov predizvik? Mnogubrojnite ekonomski avtoriteti uka`uvaat deka funkcioniraweto na finansiskite institucii, koi treba da go pottiknuvaat i finansiraat proizvodstvoto nameneto za izvoz, pod pribli`no ednakvi uslovi kakvi {to gi ima konkurencijata, treba da pretstavuva prioritetna zada~a na site relevantni subjekti za nivno {to poskoro aktivirawe, a s# so cel da se postigne ekonomska stabilnost vo proizvodstvoto. Faktot deka vo izminatiov period stopanstvoto se injektira{e so kratkoro~ni i skapi pozajmici, kako i so nefunkcionalni kreditni linii, pridonese proizvodstvoto da stane nekonkurentno, ne samo na stranskiot pazar tuku i na doma{niot. Praktikata poka`uva deka stabilno proizvodstvo e ona koe ima siguren doma{en pazar i koe ne e obremeneto so skap proizvodstven proces. Isto taka edna od pri~inite za vakvite sostojbi e bavnosta vo sproveduvaweto na procesot na transformacija na op{testveniot kapital, preku mnogubrojnite izmeni i dopolnuvawa koi se napravija vo ovaa sfera, a ne bea vo nasoka za zabrzuvawe na procesot. Vlo`uvaweto i investiraweto vo tehni~ko-tehnolo{kiot razvoj, vo procesot na strukturni reformi, vlo`uvaweto vo novi tehnologii i vo proizvodstveniot proces za povisok i poevtin stepen na finalizacija na proizvodot, za makedonskoto stopanstvo e mislovna imenka.

Pazarnata ekonomija ne poznava termin so koj mo`e da se opravda vakviot odnos na menaxerite na proizvodstvenite kompanii kon sopstveniot tehnolo{ki razvoj. Nefunkcioniraweto na instituciite za kontrola na uvoz na proizvodi sozdade nelojalna konkurencija na doma{niot pazar, koja e prisutna podolgo vreme i se manifestira preku razni formi, a pritoa doma{nite proizvoditeli gi turna vo bezdnata na nelikvidnost. Makedonskiot pazar stana poligon za prezentirawe i upotreba na sekakvi proizvodi bez da se ispita nivnoto poteklo i kvalitet. Site ovie pokazateli ja otslikuvaat realnata sostojba vo stopanstvoto koe se nao|a na marginite na opstanokot. Proizvodstveniot proces e na najnizok tehnolo{ki stepen, a finalniot proizvod e so lo{ kvalitet.

Kako odgovor na vakvata sostojba ve}e podolgo vreme vo dr`avata se sproveduvaat pove}e kampawi, a s# so cel da se pottikne proizvodstvoto i proda`bata na proizvodi koi }e bidat prepoznatlivi po na{iot znak - makedonskoto sonce. Kampawite po~naa so vtisnuvawe na znakot na prehranbenite proizvodi, tekstilot, a posleden od paletata proizvodi be{e ~elikot na "Makstil". Tokmu so ovoj znak proizvodite od Makedonija nameneti za izvoz }e bidat prepoznatlivi na evropskite pazari. Kakov e efektot od kampawite }e mo`e da konstatirame po izvesen period, me|utoa neophodno e da se obezbedi transparentnost za finansiskiot kapital so koj raspolagame, a koj mo`e da bide naso~en vo razvojni programi. Izminatiot period poka`a deka na ovoj plan ne se sozdadoa uslovi i mo`ebi toa e edna od pri~inite {to del od sredstvata za ovaa namena ne se naso~ija vo razvojni programi.

Kako rezultat na sevkupnite sostojbi vo makedonskoto stopanstvo, izve{taite od prvite ~etiri meseci od 2000 godina za nadvore{no-trgovskata razmena na Republika Makedonija govorat deka e ostvarena vkupna razmena od 1,16 milijarda dolari i e za 46,3 otsto povisoka vo sporedba so istiot period od minatata godina. Pritoa, u~estvoto na izvozot vo vkupnata strukturna razmena iznesuva 37,6 otsto ili 0,44 milioni dolari. Visokiot deficit vo nadvore{no-trgovskata razmena se dol`i od enormno zgolemeniot uvoz vo mesec mart 2000 godina, koj be{e rezultat na o~ekuvanoto voveduvawe na Danokot na dodadena vrednost. Va`ni trgovski partneri na Makedonija vo ovoj period bile Germanija, SR Jugoslavija, SAD, Ukraina, Grcija, Rusija i Italija pri {to najgolem trgovski deficit e ostvaren vo razmenata so Ukraina od nad 86 milioni dolari, Rusija so 67 milioni dolari i Slovenija so nad 40 milioni dolari.

Sostojbite se indikativni i mo`at da poslu`at kako orientir za trgovskata razmena vo slednite meseci od 2000 godina. Vo kontekst na sostojbite vo stopanstvoto, vo edna prilika g. Du{an Petreski, pretsedatel na Stopanskata komora na Madedonija, izjavi: "Krajno vreme e vo RM na izvoznoto stopanstvo da mu se posveti potrebnoto vnimanie".

Makedonija raspolaga so zna~ajni prirodni i stopanski potencijali, a potvrda za toa e prisustvoto i interesot za vlo`uvawe na stranski kapital. Nadvore{nite investicii pozitivno }e vlijaat vo ekonomijata i }e gi "otrezni" makedonskite stopanstvenici da razmisluvaat i vlo`uvaat vo razvojot za da mo`at {to pobrgu da se prestruktuiraat kon profitabilnite programi bez koi nema perspektiva. Potrebna e dolgoro~na, stabilna, stimulativna sistemska regulativa koja }e gi motivira site faktori koi se involvirani vo procesot na proizvodstvo vo stopanstvoto. Me|utoa, mora da se napomne deka tokmu vlezot na stranskiot kapital ima{e i negativno vlijanie, {to sozdade konfuzija kaj doma{nite stopanstvenici, a sekako najgolem pridones za toa ima{e Vladata.

Proda`bata na kapitalni objekti, strate{ki proizvodstveni pretprijatija za bagatelni ceni, sekojdnevnoto obezvrednuvawe na makedonskiot kapital kako i transakciite "vo ~etiri o~i", sozdadoa revolt kaj javnosta. Enigmata pri transakcijata na "Okta", kavadare~ki "Feni", "Interpromet"od Tetovo, Makedonska banka, rudnikot "Bu~im" i mnogu drugi firmi ostana nerazjasneta. Izgovorot na premierot Georgievski deka reformite i proda`bata na pretprijatijata se vo koordinacija i preporaka od MMF i Svetskata banka ne dr`i, bidej}i negoviot kabinet tokmu od ovie institucii dobi bezbroj predupreduvawa za netransparentnost pri sproveduvaweto na istite. Potrebata od sozdavawe pozitivna klima za da se sfati deka preku proizvodstvoto se obezbeduva egzistencija, a stabilnosta na politikata e vo neposredna zavisnost od stabilnosta vo ekonomijata, Vladata mora da ja realizira.

"Poznato mi e deka vakva inicijativa be{e pokrenata od vladiniot kabinet, poto~no od Ministerstvoto za razvoj, kako i od MANU, me|utoa od nejzinata realizacija o~igledno nema ni{to", izjavi Branko Zelenkov, penzioniran profesor na Pravniot fakultet.

Sozdavaweto na nacionalna programa za makedonskoto stopanstvo, vladeja~kata garnitura mora seriozno da ja razgleda, bidej}i toa e edinstveniot na~in so koj }e se stimulira proizvodstvoto, izvozot i plasmanot na makedonski proizvodi na evropskiot pazar.