AKO VO SRCETO NE SI MAKEDONEC, VO DU[ATA NE SI ^OVEK

Po negovoto zaminuvawe od rodnoto selo V'mbel, Lafazanovski `ivee vo Romanija kade petnaeset godini se zanimava so baletska umetnost, a otkako se vra}a vo Makedonija se zanimava so slikarstvo. Pravej}i prekrasen spoj od gracioznosta na baletskite figuri i svetlinata, negovite platna najsuptilno govorat za nemirot vo du{ata na ovoj ~ovek, koj zaedno so u{te trieset i pet iljadi Makedon~iwa ja ima{e te{kata sudbina na otkornuvawe od sopstvenoto ogni{te.

LAFAZANOVSKI: Da se vratam 53 godini nanazad koga imav devet godini, toa zna~i da se vratam vo vremeto na Gra|anskata vojna vo egejskiot del na Makedonija, vo 1948 godina. Jas sum od onie deca nare~eni begalci, & pripa|am na generacijata od 1948 godina, na onie deca koi se na broj 35.000 i koi treba{e da go napu{tat rodniot kraj prisilno. Deca koi treba{e da gi napu{tat korenite i svoite roditeli. Na seto toa se se}avam kako da be{e v~era, bidej}i kako devetgodi{no dete dobro gi pamtam site slu~ki.

LAFAZANOVSKI: Si zemam za pravo da ka`am deka nekoi drugi si zemaat za pravo da ni ja re{at na{ata sudbina, na mojata generacija, kako {to rekov - 1948. Tie preku dr`avniot aparat i silata koja ja nosea i interesot, sakaa napolno da n# otkornat od rodnite krai{ta, da n# proteraat definitivno, da n# isfrlat vo temninata za nie da ne postoime nikoga{ pove}e. Triest i pette iljadi Makedon~iwa bea edna golema armija siroti i izma~eni deca. Se se}avam poto~no na denot koga se slu~i na{eto begawe, se se}avam deka na sred selo, vo seloto V'mbel, bea stanati i staro i mlado, mnogu solzi se proleaja, mnogu deca tr~aa niz seloto, a starcite so paterici bea izlezeni, majkite bea oble~eni vo crnina zatoa {to ni{to ne znaeja za svoite sinovi i }erki koi u~estvuvaa vo partizanstvoto. Po na{eto zaminuvawe vo seloto ostanaa samo starcite i starite majki koi vodea gri`a za sopstvenite deca. Taka toj den jas bev svedok na temnata slika, ispolneta so mnogu crnina i bledi likovi. Se se}avam deka i doma{nite mileni~iwa go po~uvstvuvaa na{eto zaminuvawe i bea ta`ni poradi toa, pa tr~aa okolu nas i se umilkuvaa kako da sakaa za posleden pat da se pozdravat so nas.

Toj den, se se}avam, koga se svrtev za posleden pat da go vidam seloto, vo mene ostana dlaboko vre`ana taa crna slika, taa slika na razdelba i otkornatost. Nekoi od majkite bea so likot svednat nadolu, a nekoi so racete podadeni nagore kon Boga i se molea za spas na svoite deca.

Tragi~na slika be{e na{ata razdelba so sopstvenite roditeli. Vo seloto ostanaa samo starci, zatoa {to i decata {to bea nad 16 godini bea vo partizani. Vo vojnata koja se vode{e vo Egejska Makedonija armijata ja so~inuvaa osumdeset otsto Makedonci od egejskiot del na Makedonija, a dvaeset otsto Grci. Taka nie decata sobrani od mnogu sela pokraj albanskata granica, sela koi najmnogu u~estvuvaa vo partizanstvoto i gi dadoa najgolemite `rtvi, go napu{tivme rodnoto ogni{te i zaminavme na najdolgiot pat vo na{iot `ivot. Velam najdolgiot pat vo na{iot `ivot, zatoa {to pred nas stoeja mnogu krstosnici, mnogu pati{ta, mnogu dr`avi i mnogu gradovi. Mojata sre}a, da re~am, be{e so mojot postar brat i drugi deca da patuvam vo Romanija. Dewe se krievme po karpite i pe{terite, bidej}i gr~kata vojska postojano bombardira{e. Sekoga{ so nas ima{e grupa partizani koi treba{e da n# donesat do granicata na Vardarska Makedonija, odnosno toga{na Jugoslavija. Taka, se se}avam mnogu jasno, no}no vreme koga patuvavme i koga stignavme do Prespa, skoro da vlezeme vo ezeroto, nema{e koj da n# vodi, partizanite moraa da n# napu{tat. Ima{e edna devojka od {esnaeset godini koja n# vode{e i taka so denovi pe{a~evme bez da znaeme kade odime. Eden den stignavme vo Qubojno, pa potoa vo Bitola od kade n# rasporedija - koj vo Polska, koj vo Romanija, vo Rusija, vo ^e{ka, Ungarija, Bugarija, Jugoslavija.

LAFAZANOVSKI: Mene i mojot brat n# rasporedija vo Romanija i moram da priznam deka Romancite n# prifatija mnogu ubavo i ni izlegoa vo presret, bidej}i mnogu se izma~ivme i pretrpevme golem strav. Romancite storija s# {to treba{e - n# lekuvaa, n# educiraa, n# vospitaa i se pogri`ija za na{eto obrazovanie.

Na{eto {koluvawe vo Romanija zapo~na vo osnovnoto u~ili{te, a bidej}i bevme pogolemi deca, okolu devet - deset godini, nie vlegovme direktno vo treto oddelenie. Pokraj makedonskiot koj ni be{e maj~in jazik, u~evme ~etiri stranski jazici: romanski, latinski, francuski i gr~ki koj ni be{e nametnat.

Vo osnovnoto u~ili{te vedna{ zabele`aa ne{to neobi~no. Vo po~etokot site mislea deka nie sme Grci, bidej}i doa|avme od Grcija, me|utoa podocna sfatija deka stanuva zbor za dve grupi. Imeno, pred pojadokot nie Makedon~iwata go digavme makedonskoto zname i ja peevme makedonskata himna, i Gr~iwata istoto toa go pravea. Interesno e toa {to, svesno ili nesvesno, potoa me|u nas zapo~nuva{e edna vistinska vojna vo koja iako bevme mali, sekoj si go brane{e svoeto. Vo nas se bude{e `elbata za slobodna Makedonija, isto kako vo seloto, koga igravme so drveni pu{ki, bidej}i sekoj den se sre}avavme so partizanite i vo nas `ivee{e taa ideja da ja oslobodime Makedonija. Vo moeto rodno selo ima{e i partizanska bolnica i nie, iako bevme deca, ~estopati imavme zada~a da nosime hrana vo planinata i da im pomagame na partizanite. Toj revolucioneren duh ni ostana i ponatamu koga otidovme po drugite zemji.

Nie `iveevme so mislata deka }e se vratime vo rodnoto ogni{te i deka }e se vidime so na{ite roditeli i rodnini, me|utoa so vremeto toa se gube{e, a mnogumina i umrea bez mo`nost da se sretnat so svoite najbliski. Sekojdnevno postoe{e taga i pla~ vo na{ite srca, sekojdnevnata `elba be{e vra}awe vo rodniot kraj, vo tatkovinata Makedonija, ni nedostigaa pesnite i folklorot koj nie kako mali deca go ponesovme dlaboko vo nas. Site nie koi bevme tamu imavme golema `elba za vra}awe vo na{ata tatkovina Makedonija.

Po zavr{uvaweto na u~ili{teto prodol`uvavme i ponatamu. Jas ostanav dvaeset godini vo Romanija i nikoj ne me pobara od Vardarska Makedonija. Kako stranec nemav paso{, nemav ni{to i mora{e tamu da ostanam i da `iveam.

Po zavr{uvaweto na osnovnoto u~ili{te moite profesori vidoa deka jas imam nekoj talent za crtawe i za slikawe i bidej}i nemav roditeli, tie mi ponudija da se zapi{am vo srednoto umetni~ko u~ili{te, odnosno da se obidam da polo`am priemen ispit za vo srednoto umetni~ko u~ili{te. Taka re{iv da se zapi{am vo takvo u~ili{te vo Bukure{t {to voop{to ne be{e lesno. Tamu kade {to be{e locirano u~ili{teto, be{e kompleks na pove}e u~ili{ta kade {to jas ~esto slu{av kako sviri klavirot. Toa me vrati nazad koga na dvanaeset godini zapo~nav da sviram harmonika i gitara {to i podocna go praktikuvav vo priredbite i igrankite. Podocna nau~iv da sviram i so noti i u~estvuvav na balovi i sli~no. Za prvpat koga go slu{nav klavirot mnogu me voshiti, a koga ja vidov baletskata sala, me fascinira{e baletskata scena i golemite ogledala, bidej}i za prvpat vo mojot `ivot se sre}avav so takvo ne{to. Me fascinira{e igrata i dvi`eweto na baletskite silueti i jas sekojdnevno "visev" na prozorecot s# dodeka profesorite eden den ne me otkrija i me kaznija. Jas morav da ja priznam vistinata deka sum vquben vo ovaa umetnost i taka zapo~na mojata vtora qubov koja gi nadmina site mo`ni granici. Toa pridonese jas paralelno da se zapi{am i vo Baletskoto sredno u~ili{te i istovremeno da gi zavr{am dvete u~ili{ta. Po zavr{uvaweto treba{e da si go re{am statusot za vrabotuvawe. Bidej}i nemav roditeli i nema{e koj da mi pomogne, da me pou~i, morav jas samiot da go re{am toj problem. Taka jas treba{e da re{am dali da se zapi{am na akademija ili da ja prodol`am baletskata umetnost. Srceto moe re{i da stapam vo operata kako baletski umetnik i toa i go storiv, pa taka celi petnaeset godini rabotev profesionalno kako baletski umetnik.

LAFAZANOVSKI: Vo me|uvreme eden bratu~ed od Skopje me poseti vo Romanija, koga postavuvav edna koreografija za padot i ubistvoto na Goce Del~ev. Toj mi re~e: "Bratu~ed, {to ~eka{ ti tuka, tebe mestoto ti e vo Makedonija, treba da dojde{ i da pomogne{ vo svojata zemja". Od toj den koga gi slu{nav tie zborovi jas prosto ne mo`ev da spijam, ve}e bev `enet i ne znaev koj e na~inot za pobrzo da si odam. Za ovaa moja nostalgija & se doveriv na soprugata, za toa deka jas ne mo`am pove}e da sedam tuka i sakam da si odam vo rodnata zemja, sekako so nea i so roditelite. Majka mi ~esto vele{e: "Sinko, sakam da umram vo Makedonija, sol i leb da jadam, samo da si umram vo rodnata zemja". Jas so mojata sopruga so golem trud uspeavme da zememe samo viza i nikakov drug dokument. Pod izgovor deka odam na odmor da gi vidam rodninite, uspeav nekako da dojdam vo Makedonija, da ostanam vo svojata rodna zemja i nikoga{ pove}e da ne se vratam vo Romanija. Po vtorpat vo mojot `ivot begav, no sega vo svojata tatkovina.

LAFAZANOVASKI: Vo 1955 god. se slu~i eden mnogu va`en moment, a toa be{e sredbata so mojata majka. Toa vreme starite go napu{tija seloto definitivno koga vo 1949 godina po~uvstvuvaa deka ja gubat vojnata. Tie preku Albanija so brodot pominaa vo Polska. Sestra mi be{e vo Ta{kent, jas i sredniot brat vo Romanija, a postariot brat zagina na Vi~o Planina na {esnaesetgodi{na vozrast. Ovaa planina be{e strate{ka i bidej}i Grcite ne mo`ea da stignat do partizanite, na podmolen i grozomoren na~in smislija so stotici avioni da ispu{tat benzin, da gi izgorat {umite i da gi otkornat partizanite. Taka mojot najstar brat vo toj nastan zagina.

Se se}avam vo 1955 godina koga `iveev vo Sinaja mi javija deka nekoj me bara. Majka mi go izgubi tatko mi koj u~estvuva{e vo italijanskata vojska. Edna no} trebalo da preminat nekoja reka. Toj fatil pnevmonija i vo 1940 godina po~inal. Jas tatko mi i ne go znam, no go znam negoviot amanet. Na majka mi toj & rekol: "Dano, ti gi ostavam ~etirite deca, amanet ti ostavam da gi ~uva{". Majka mi go ispolni tatkoviot amanet. N# izgleda i n# porasna, nikoga{ ne se prema`i, n# ~uva{e vo seloto i taguva{e koga n# razdelija, a koga smogna sili, taa trgna po svetot da n# bara. Golemiot brat zagina vo vojnata i od site nejzini gri`i taa dobi karcinom so koj se predviduva{e deka nema dolgo da `ivee. Toa vreme Crveniot krst vo Polska & pomogna da n# najde.

Se se}avam eden den kako dojde edna `ena vo crno oble~ena, zastana pred mene i mi re~e: "Jas sum tvojata majka, ti si moeto ~edo", i gi pru`i racete kon mene. Jas koga ja vidov be{e skoro baba, so bledo i ispieno lice od koe zra~ea samo ubavite o~i koi bea polni so solzi. Vo prviot moment jas ne ja prepoznav i namesto da ja pregrnam, jas se oddale~iv od nea, zatoa {to voop{to ne li~e{e na mojata majka kakva {to jas ja poznavav. Problemite, tagata i bolesta go storile svoeto vrz taa `ena, koja za sedum godini tolku mnogu se izmenila. Koga po~na da mi zboruva za ku}ata, za doma, jas duri toga{ sfativ deka toa e majka mi.

Vo periodot vo koj bevme vo is~ekuvawe, nie decata - begalci zasekoga{ gi izgubivme nade`ite deka nekoga{ }e gi vidime sopstvenite roditeli ili }e se vratime vo rodnite krai{ta. Nade`ta ve}e ja izgubivme. Se fativme nie vo kostec so ona {to stoe{e sega pred nas, so {koluvaweto, so kulturata, so egzistencijata, so `ivotot. Nas sakaa da n# uni{tat definitivno, no zaboravija deka nas n# ponese svetlinata, zboruvam za mene i mojata generacija. Zatoa, koga zboruvam za mojata majka, jas zboruvam za site majki Makedonki koi ostanaa vo crnina zatoa {to gi dadoa svoite ~eda, svoite sinovi i }erki koi padnaa `rtvi na gr~kiot fa{izam za slobodata na makedonskiot narod. Jas uspeav da se dobli`am do sopstvenata majka i do nejzinata pregratka, do nejzinata toplina koja tolku pati mi nedostasuva{e.

LAFAZANOVSKI: Koga jas dojdov vo Makedonija majka mi, brat mi i snaa mi ostanaa vo Romanija. Vo toa vtoro moe begawe, maka mi be{e {to povtorno treba{e da begam i da se krijam za da dojdam vo rodnata grutka i nikoj da ne znae, nitu pak da se pozdravam. Vo Skopje dojdov kon krajot na1967 godina.

Koga re{iv da vlezam vo ramkite na likovnata umetnost vo Makedonija, nemavme Likovna akademija, a likovnata akademija ja zamenuva{e Pedago{kata akademija. Se zapi{av na Pedago{kata akademija i koga vidoa moite profesori kako vr{am konstrukcija na portreti, bea blagodarni za toa {to go gledaa i rekoa deka romanskite {koli se mnogu jaki i so tradicija. Po zavr{uvaweto na Likovnata akademija, vedna{ se vrabotiv kako likoven pedagog i pet godini predavav. Po~uvstvuvav potreba deka sepak treba da ostanam kako slikar-profesionalec, bidej}i srceto i du{ata mi zboruvaa deka jas mo`am da pre`iveam so toa i deka mestoto navistina mi e vo umetnosta. Ja napu{tiv pedagogijata i & se posvetiv na umetnosta profesionalno.

LAFAZANOVSKI: Po~uvstvuvav deka sum blisku do rodnoto ogni{te do rodniot kraj i slu{av od drugi lu|e deka mo`e da se odi vo rodniot kraj i me fati nostalgijata. Posakuvav so seto srce da mo`am da odam da go vidam rodnoto ogni{te, rodnata grutka. So godini se ma~ev i nikako da dobijam viza. Gi molev tie {to odea vo moeto selo da mi donesat edna grutka zemja i eden kamen. Grutkata zemja da ja pomirisam, a kamenot da go rascepam i tamu da go pronajdam raspukanoto srce na mojata majka, na mojot brat, na site tie {to zaginaa za slobodata na makedonskiot narod. Na{eto selo dade mnogu `rtvi, celi familii. So godini se ma~ev kako da dopram do tie krai{ta. Sestra mi ~estopati vele{e: "]e prodadam s# {to imam samo da mo`e{ da otide{ da si go vidi{ rodnoto gumno".

Toa se slu~i vo juni 1989 godina, koga slavevme ~etirieset godini makedonski balet. Mi javija deka sum dobil viza, no vizata be{e na obi~na hartija.

Koga patuvav za Grcija, na granicata mi rekoa deka jas sum Grk, me maltretiraa, me pra{uvaa dali sum Grk, dali znam gr~ki i mi velea deka jas sum Grk. Jas sum civiliziran ~ovek, velam, jas znam francuski, romanski, no mojot maj~in jazik e makedonskiot i so niv razgovarav makedonski. Kakva apsurdnost, bi rekol kakva demagogija, kakva tragedija. Od edna strana jas tie lu|e i gi `alam, zatoa {to tie velat deka `iveat vo edna demokratija, Grcija e stara civilizacija, a koga dobro }e gi prou~i{ }e vidi{ oti nema ni{to. Jas toa go vidov za eden mesec dodeka prestojuvav vo Kostur, Solun, Lerin, Mal Buv i site selca {to mo`ev da gi posetam i kade {to razgovarav so Makedoncite. Od edna strana Grcite velat deka sme Grci, a od druga strana ne ni dozvoluvaat da odime i da si gi vidime rodnite ogni{ta. Na Grcite koi u~estvuvaa vo vojnata im dadoa penzii, samo na Makedoncite ni{to ne im e dozvoleno. A se znae i zo{to. Zatoa {to Amerikancite, Angli~anite i Francuzite i starata dama Evropa si ja igraat starata igra. Kako {to bilo pred pedesetina godini, istoto toa i denes go pravat, samo pod drug paravan, no na ist na~in. Me|utoa, tie ne mo`at da sfatat deka vo Makedonija ima golema inteligencija, deka ovoj narod ne e onoj {to bil nekoga{, {to go porobuvale i go par~ele za da go asimiliraat. Tie ne mo`at da sfatat deka nie i mojata generacija ne is~eznavme, tuku naprotiv nie voskresnavme i gi znaeme site raboti i istoriski i politi~ki, pa i demokratski. Bidej}i bev vo Grcija, vidov deka nema nikakva demokratija, posebno za Makedoncite, da ne ka`am za Turcite i drugite narodnosti. Zamislete koga Grcija bi gi otvorila portite, toga{ ne bi ostanalo ni{to od nea, samo Atina. Makedonskoto malcinstvo e najgolemo, blizu dva miliona. Toa vreme se se}avam deka seloto broe{e 170 ku}i, a 70 bea iseleni i raseleni. Eve, po Otomanskata Imperija, koga taa se povle~e, Grcija nikoga{ nemala dr`ava, a toa go napravi i so Makedoncite, so edna edinstvena `elba samo i samo nie da is~ezneme. Kaj niv Makedonija e stara bolka u{te od vremeto na Filip i Aleksandar Makedonski, u{te od toga{ tie se trudea i se ma~ea da gi izmenat toponimite. Vo 1948 godina pamtam, drugo ime ne postoe{e osven V'mbel, koe e ~isto makedonsko, Breznica, D'mbeni, Kosinec, Ruqa, Kostur, Lerin, a potoa odedna{ imiwata se smenija.

LAFAZANOVSKI: Koga vlegov vo ramkite na likovnata umetnost voop{to ne mi be{e lesno, bidej}i nemav finansiski sredstva za da stanam profesionalen slikar. Mi treba{e atelje, platna, boi, ~etki i drugi uslovi. Taka po~nav od nula, po~nav so samostojni izlo`bi. Neodamna, poto~no na 16 maj, slavev eden jubilej - trieset godini tvore{tvo so izlo`ba na koja bea izlo`eni 76 platna naslikani vo maslena tehnika vo poslednite 18 godini. Taa ve~er be{e prekrasna, ja otvori Mihail Renxov, a tekstot go pi{uva{e Eftim Kletnikov. Vo poslednive godini gledam deka site likovni umetnici imaat poeti kriti~ari, zatoa i jas poetite koi pi{uvaat kritika gi smetam vo du{ata za naj~isti, za najsigurni i najbliski na likovnata umetnost. Pokraj niv, publikata ja smetam za najiskren kriti~ar. Likovniot umetnik govori preku svoite dela.

LAFAZANOVSKI: Ako vo srceto ne si Makedonec ili patriot toga{ vo du{ata ne si ~ovek. Eve napolniv 33 godini vo rodnata tatkovina Makedonija i gi sledam site kulturni, ekonomski, pa i politi~ki nastani. A ako sum umetnik ne zna~i deka ne treba da se me{am i za s# ona {to se slu~uva okolu rodnata tatkovina, za nacionalnoto pra{awe i s# ona {to n# opkru`uva. Ve}e 53 godini edna koska mi stoi vo grloto i eve mi dojde vreme da se iska`am. Postojano slu{am deka site gi ti{ti istata bolka, deka makedonskiot narod e razo~aran, poni`en i nema sila kako da se bori nacionalno i ekonomski e poni`en. Toa e zatoa {to makedonskiot narod e najdobriot narod na Balkanot, pa i podaleku, pa mo`ebi i zatoa ni go pravat ona {to ni go pravat. Iako sme razdeleni na tri dela, s# u{te makedonskiot narod taguva po sopstvenoto ime, po sopstveniot simbol - Aleksandar Makedonski. Nikoj istoriski ne mo`e da n# la`e. Nie sme svesni deka sme naslednicite na Aleksandar i Filip Makedonski, a s# drugoto e laga. Naukata ja najde vistinata i ni go pravat istoto {to ni go pravea so vekovi, {to ni go prave{e trojnata oska. Koj saka da bide Bugarin neka bide, no edno treba da se znae: eden "makedonski" Bugarin ili Srbin ili Grk, mo`e da bide samo dobar sluga, i se pra{uvam koj im veruva na takvite lu|e. Toa so "Radko" be{e sme{no. Zamislete da napravat takvo ne{to Pirincite ili Egejcite vo Sofija ili Solun.