GOOD MORNING EUROPE

Dosega{noto iskustvo n# tera da razmisluvame i za takvi raboti. Se sobraa na{ive, ne eden tuku desetmina, da zaminat za Zagreb i da se slikaat pred svetot kako prvi koi od diviot Balkan, odnosno zapaden Balkan, potpi{ale Dogovor za stabilizacija i asocijacija. Drugite ni zaviduvaat. Makedonija vo porane{nata Jugoslovenska Federacija be{e me|u poslednite republiki vo skalata na ekonomskiot razvoj, no eve sega, deset godini po krvaviot rasplet i gladuvaweto na porane{nite Jugosloveni istr~avme prvi vo trkata za vlez vo salon~eto na EU. Slovencite ne gi zemame predvid zatoa {to tie pove}e ne ni se dru{tvo. Tie i taka porano ne ni bea tajfa, a ne pak sega.

[tom Makedonija prva go potpi{a paketot privilegii od Unijata toa zna~i deka sme najdobri od regionot. Ako ova {to nie go `iveeme e dobro, toga{ se pra{uvam kako im e na onie koi se poslabi od nas. Ako nie trpime, {to pravat tie, ako nie gladuvame zarem tie umiraat?! Ili pak nekoj n# farba i gi iskrivuva faktite, pravej}i gi onaka kako {to vo realnosta ne se. Ako Ko{tunica na samitot vo Skopje be{e yvezda i top-faca, vo Zagreb toa be{e na{iot Boris. Vo Zagreb Ko{tunica go isvirkuvaa, a Boris go pozdravuvaa, zaedno so premierot Georgievski, kako lideri koi znaat da pravat reformi. E, sega nikako ne mo`eme da im fatime kraj na rabotive. Evropa postojano gi fali makedonskite vlasti kako politi~ari koi znaat kako se vleguva vo taa Evropa.

Od druga strana, gra|anite ovde pravat s# da gi otka~at vakvite porazitelni reformi {to ni gi nametnuva EU, a koi go uni{tuvaat narodot. Toga{ za kogo raboti Vladata? Za narodot ili za Evropa? Ako rabotat za narodot im blagodarime, zatoa {to za toa se izbrani. Ako rabotat za Evropa toga{ neka odat tamu, zatoa {to nie ne dobivame leb od Evropa, tuku od Pelagonija, zatoa {to nie ne dobivame voda od Evropa tuku od Ohrid, Dojran i Prespa. Tie ne se za prodavawe. Dr`avite koi se dr`avi vo vistinskata smisla na zborot vodat duri i vojni za da gi za~uvaat svoite prirodni bogatstva, a kamo li da pomislat tuku-taka da gi razdavaat. Evropa }e n# proceni i tuka. Samo da ne bide docna.

Rabotive koi denovive se slu~uvaat kaj nas se dosta kontradiktorni. Razdvi`uvawata na makedonskata politi~ka scena i posebno vo najvisokiot zakonodaven dom dobivaat vo intenzitet. Evropejcite po~naa da n# cenat kako vistinski partneri za razgovor, a nie sega im vozvra}ame so kontraudari, so nestabilna vlada koja e razni{ana po zaminuvaweto na Tupurkovski od semejstvoto so Georgievski i Xaferi. Postoi li vo ovoj moment serioznost od na{a strana? Cile be{e glavniot pregovara~ za postignuvawe na Dogovorot za stabilizacija i asocijacija i sega otkako rabotite se finaliziraa toj se trgna nastrana. Opravdano ili kukavi~ki? Koj kogo sega ostavi na cedilo? Site se fateni vo edna ribarska mre`a i sekoj poteg koj nesmisleno bi se napravil bi bil koben ne samo za niv kako politi~ki subjekti, tuku i za celiot narod i dr`avata. Kako povtorno da sme vrateni desetina godini nanazad, koga Makedonija ispla{eno ~ekore{e kon nezavisnosta i samostojnosta. No, razlikata e vo toa {to toga{ se pla{evme od nekoi odnadvor, a sega se pla{ime od samite sebe. Site ja sakaat vlasta, ednite da ja dodr`at, drugite da ja osvojat. Toa mo`e da dovede do vnatre{ni nestabilnosti i lo{ rasplet na sega{nata vladina i parlamentarna kriza. Pra{ajte gi ednite }e vi re~at deka tie go imaat parlamentarnoto mnozinstvo, pra{ajte gi drugite }e vi go re~at istoto. Koj e vo pravo? Koj ja zboruva vistinata? Ne popu{taat nitu ednite, nitu drugite. ]e ima li novi esapewa, falsifikati, la`ewa i majtapewa? Sega{nite sostojbi velat da. Edno e va`no - nikoj ne ~epka po demokratijata, ustavnite opredelbi i po~ituvaweto na zakonskite akti. Prevedeno po narodski nema da ima nasilstvo za za~uvuvawe na vlasta ili za nejzinoto prezemawe. Me|utoa, na usta site se takvi. Koga }e dojde ne{to gusto toa ne va`i i se primenuvaat drugi metodi, ve}e videni, po malku sofisticirani, vo pomoderen oblik. Tipi~en primer bea minatogodi{nite pretsedatelski i godine{nite lokalni izbori. [to }e bide vo edna vakva situacija? Zar }e se dozvoli poni`uvawe pred rivalite, zar tuku taka }e se zboguvaat so toplite kabineti. Kako duri toga{ }e n# vidi i oceni starata dama Evropa koja samo {to n# primi vo nejzino dru{tvo. S# }e padne vo voda. ]e po~nat site raboti da se preispituvaat, povtorno da se analiziraat, pregleduvaat i tolkuvaat. Povtorno }e zasedavaat evropskite komisii za da vidat kade zgre{ile so nas, da ne ni dale premnogu. Tie edvaj ~ekaat vakvi previrawa. Pogolema drama od ovaa vo poslednite nekolku godini kaj nas nemame videno. I da ima{e nekoi previrawa tie bea simboli~ni, dnevno-politi~ki, privremeni. Sega e ne{to poinaku. Mo`ebi i ova }e pomine za samo nekolku dena, no rabotite se poinakvi, so po{iroki tenzii, involvirani se re~isi site politi~ki partii, bez razlika dali se mali ili golemi.

Site zasedavaat, site odr`uvaat sostanoci, se mislat {to da pravat, a pritoa da si obezbedat {to popovolni pozicii vo eventualno nov vladin kabinet. Ottuka }e zabele`ite deka ne e vo pra{awe zagrozenosta na dr`avata, ne e vo pra{awe demokratijata, prodavaweto na nacionalnite interesi za{to ako e taka nema site ovie, sega opozicioneri, kako le{inari da grabaat ministerski mesta, tuku }e sednat i doma}inski }e se dogovorat. No, toa e nevozmo`no bez prethodno ucenuvawe. Liberalite se najglasni vo celiot ovoj pazarluk. Nemalo da vlezat vo nitu edna vlada ako ne im bile ponudeni klu~ni resori, a kako pratenici gi ima trojca. Ne im e gajle dali }e bide izglasana nova vlada, ne se zagri`eni za toa dali zemjata }e zapadne vo kriza i sli~no. Va`ni se samo klu~nite resori. Ni drugite nema da bidat podobri. Site }e baraat klu~ni resori i ako ne gi dobijat, nema da glasaat. Duri sega gra|anite }e vidat koj navistina se borel za dr`avata, a koj za foteljata. Pak doa|ame do ona "site se isti". I navistina, taka e. ]e se obiduvaat zemjata da ja izvle~at od nekakva kriza, }e se obiduvaat da ja is~istat t.n. bugar{tina od makedonskata po~va, }e pravat napori Grup~in da bide vo Makedonija itn. Jas navistina ne znam {to e podeleno i {to ima u{te za delewe. S# e taka isitneto kako meleno meso {to se doveduva vo pra{awe ostatokot od krupnoto. Sega nekoj }e n# sostavuva, }e pravat novi mozaici kako onie heraklejskite, }e kreiraat novi odnosi sosema razli~ni od ovie sega{nive. I tie }e bile evropski kako ovie sega{nive na Georgievski. Pa da se zapra{ame kolku vidovi t.n. evropski odnosi postojat kaj zapadnite narodi. Kolku {to znam edni jasno napi{ani vo teorijata i isto taka realizirani vo praktikata. Sega nie }e izmisluvame nekoi novi i }e & gi nudime na Evropa. Nie bevme primer kako da se gradi dr`ava. Site toa ni go priznavaa. I prijatelite i protivnicite. Zemjite okolu nas u~ea od nas i gi prifa}aa na{ite re{enija. Sega dojde vreme toa na{eto u~ewe da go pretvorime vo utopija, da go napravime kako ne{to nevozmo`no. Taka be{e i so socijalizmot. Sega nekoj drug nas }e n# u~i. Istite onie koi poukite gi zemaa od Makedonija, Bugarija, Jugoslavija i Hrvatska otidoa napred, a bea zad nas. Nie sega }e se zanimavame so novi mnozinstva koi barem privremeno }e ni gi zako~at re~isi site op{testveni procesi i ekonomskite, i politi~kite i evroatlantskite. Povtorno }e vleguvame vo vakuum-prostor, vo nova tranzicija, a u{te ni starata ne ja zavr{ivme. Sega Branko pak }e bide faktorot od koj }e zavisi makedon{tinata. Cile }e mu pravi dru{tvo. ]e izlezat li i dvajcata na kraj ? Poznati se kako inaet~ii koi ne popu{taat vo svoite nameri i zacrtani proekti. A tie proekti im se sosema razli~ni. Kako samo }e se premosti Tajvan ? Ili toj zasega }e miruva do nekoi podobri vremiwa. No, ni Georgievski ni Xaferi ne ostanuvaat ramnodu{ni na vakvite slu~uvawa. I dvajcata se ubedeni deka }e go so~uvaat parlamentarnoto mnozinstvo. Rabotite stanuvaat interesni. Site varijanti se mo`ni, realni i ostvarlivi. Duri sega novinarite }e ima {to da pi{uvaat i {to da ka`uvaat. Borbata na mislewa i pozicii po~nuva. Ovoj pat taa }e bide nemilosrdna i bespo{tedna. Koj }e bide najuspe{niot, }e poka`e samoto finale vo zakonodavniot dom koga }e se soo~at finalistite na samiot parlamentaren ring. Bokserskite rakavici gi stavija site. Se ~eka svire`ot na sudijata.