MAKEDONIJA - VRATA NA EVROPSKIOT JUGOISTOK

Makedonija vo 21-iot vek ima okolu deset milioni `iteli, {to i deneska }e be{e slu~aj, ako ne be{e sproveden genocidot od 1913 godina. Nejzinata makedonska nacija i jazik se priznati od site sosedni dr`avi, a toa va`i i za nejzinata crkva - Patrijar{ija.

Postojat dva kalendara: me|unarodniot i crkovniot. Posledniov go po~nuva makedonskoto broewe na godinite po~nuvaj}i od edna anti~komakedonska data utvrdena po nau~ni prou~uvawa i diskusija, {to e i slu~aj so pove}e drugi nacionalni crkvi vo svetov. Imiwata na mesecite vo ovoj vnatre{nomakedonski kalendar se zemeni ili od antikata, ili od makedonskoto srednovekovie.

Dr`avnoto zname i amblemot na Makedonija se {esnaesetzra~nata yvezda i lavot so dvojna opa{ka i kruna. Osven toa, ne e zaboraven i dvoglaviot orel upotrebuvan me|u drugite i od carot Samoil Mokri vo devettiotdesettiot vek.

Makedonija e neutralna dr`ava i pribe`i{te za azilanti, {to e anti~ka makedonska tradicija. Nejzinata neutralnost e priznata i garantirana od Golemite sili.

Dr`avata e makedonska-nacionalna so okolu deset otsto stranci od razli~ni narodnosti i od site tri rasi na zemjava. Strancite ne se teritorijalno skoncentrirani, tuku na sekade, zatoa {to ekonomijata e dekoncentrirana niz celata teritorija, so {to me|u drugoto se o`ivuvaat smalenite ili ispustenite sela, a voedno izgradeni se dobri pati{ta, `elezni~ki linii, telefoni i elektri~ni podzemni vrski nasekade. Turizmot e razvien i za toa postojat dobri infrastrukturi i vrski so site znameniti mesta i manastiri.

Ima harmonija me|u industrijata, agrokulturata i sto~arstvoto. Proizvodite se izvezuvaat so kargo-avioni vo stranstvo, a i so vozovi i kamioni preku oskite Istok-Zapad i Jug-Sever. Vo Republika Albanija, vo Dra~, Makedonija raspolaga so svoe pristani{te, poseduva dobra vozdu{na i pomorska trgovska flota za prevoz na patnici.

Dobro razvieno bankarstvo {to u`iva doverba i vo zemjata i vo stranstvo. Taa doverba se bazira ne samo na efikasnosta, brzinata, to~nosta i ~esnosta vo rabotata, tuku i na odli~nite komunikacii vo zemjata i so stranstvo. Seto toa e garantirano so pravni zakoni, koi{to ne se menuvaat sekoj ~as (pravna sigurnost), so prosperitetot i stabilnosta vo Makedonija, a i so nejzinata armija postavena na nacionalna makedonska osnova. Imeno, makedonskata armija, kako i onaa od drugi dene{ni pomali, no prosperitetni dr`avi, e vo golem del profesionalna, na visoko nivo, so visok moral i odli~no vooru`ena. Nejzinata cel ne e samo da ja brani nacionalnata teritorija, tuku i da bide tolku silna i podgotvena, taka {to sekomu koj bi razmisluval za napad vrz nea, takvata avantura bi trebalo vedna{ da mu izgleda kako nerentabilna, t.e. vo slu~aj na pobeda, pobedata bi bila Pirova - pove}e bi izgubil otkolku {to bi spe~alil. Vo armijata se zastapeni do najvisokite ~inovi i `enite, {to deneska masovno e slu~aj so vojskata na SAD.

Vnatre{nata bezbednost e na visoko nivo. Policajcite se lu|e so golema matura, potoa so specijalno u~ili{te, dobro ekipirani, ladnokrvni, izve`bani za vr{ewe na svoite zada~i.

Turizmot e razvien do najgolem mo`en stepen, a i medicinata kako eti~ki, taka so instrumenti, aparati i znaewe na najva`niot element - personalot. Pominalo vremeto koga diplomi se dobivale preku vrski i prijatelstva, ta i na ova pole na aktivnost, kako i vo vojskata i vo drugi domeni, karierata napreduva vrz baza na sposobnosta na sekogo. Odr`uvaweto na materijalot e na odli~na visina, a ne kako deneska, ima s#, ama ne se odr`uva dobro ({to e negativna pojava ne samo vo medicinata).

Za kulturata dr`avata oddeluva del od buxetot. Kulturata na dopi{uvawe me|u lu|eto e na visoko ramni{te, a ne kako sega, ne se odgovara na pisma, privatni ili oficijalni, ili ako se odgovori, toa se vr{i polupismeno, duri i od strana na lica so zavr{en fakultet. Knigite se evtini. Postoi dobra preveduva~ka dejnost ne samo na remek-dela, tuku i na literatura {to gi interesira mladite, a i postarite (avanturi, nau~na fantazija, istoriski romani, itn.).

Privatnite firmi i dr`avata oddeluvaat sredstva i za nau~ni istra`uvawa i realizacii ~isto makedonski, ili vo sorabotka so stranski firmi i organizmi. Denes, na primer, eden ve{ta~ki satelit, ili patni~ki avion, ~estopati ne e delo samo na edna dr`ava, tuku na pove}e. Nekoja firma mo`e da u~estvuva samo so izrabotuvawe na eden edinstven instrument za ~ie proizvodtsvo se specijalizirala.

Nasekade, vo sekoj domen va`i principot deka kvalitetot i ~esnosta se ispla}aat koga-toga{ na dolgi pateki.

Folklorot, tradiciite, obi~aite se neguvaat. Oblekite se "normalni", "me|unarodni", no nekoi od niv, ma{ki i `enski, se inspirirani, makar i diskretno, od nacionalnite makedonski nosii.

[kolstvoto e na visoko nivo. Dobar akcent e staven na nacionalnata makedonska istorija, od drevnosta do sega{nosta. Povremeno, duri i vo osnovnite u~ili{ta, doa]aat da dr`at predavawa vrvni doma{ni akademici po razli~ni temi, {to e mnogu va`no, iako nekoi mislat deka ne e potrebno akademik da se pojavi pred deca so predavawe.

Najnadarenite deca se sobiraat, zaedno vo isti oddelenija, oti vo

sprotivno, vo obi~nite klasovi, nivniot dar ne samo {to se regresira, tuku i se gubi, pa duri i takvite deca stanuvaat slabi u~enici.

Site povr{ini {to se neobrabotlivi ili ne se rezervirani za sto~arstvoto, se po{umeni, kako {to bilo nekoga{ - Makedonija e pokriena so {umi (takov bil nejziniot slu~aj u{te od antikata do vremeto koga turskite vlasti gi isekle {umite, za da gi spre~at napadite od strana na makedonskite borci za sloboda). [umite se sledeni od specijalisti kako za nivnata eksploatacija, taka i za izbegnuvawe na {umski po`ari {to bi zazele golemi proporcii, za {to deneska postojat pove}e tehniki vo razli~ni evropski i drugi zemji.

Platite se visoki, oti so zgolemuvaaeto na kupuva~kite mo`nosti se stimulira ekonomijata (princip upotrebuvan od poznatiot industrijalec za avtomobili Xon Ford).

Bi mo`elo u{te mnogu da se zboruva za Makedonija vo idniot vek, me|utoa celta na napisov e da se dadat nekolku primeri i da se stimuliraat razmisluvawa.

Da go zavr{ime ovoj paragraf so toa {to }e re~eme deka bogatstvoto na poedinci ne e samo po sebe zlo~in, tuku stanuva negativno dokolku dadeno lice taa svoja finansiska mo} ja upotrebuva za pravewe {teta na drugi lu|e. Vsu{nost, sposobnite vo toj domen lu|e se del od skeletot na edna nacija, koja bez nivnoto postoewe bi padnala vo mizerija.

Vo vrska so komunikaciite, mo`no e Makedonija da bide krstosuvana i so plovni kanali i reki: Dunav - Morava - Vardar do Solun;

Ohridskoto Ezero povrzano so ploven kanal preku Albanija do Jadranot; Crno More - Dunav - Vardar - Solun (ili Dra~), itn.

Vo daden moment Evropskata unija soznava podobro otkolku koga bilo porano, deka evropskiot jugoistok e isto tolku va`en za nea kolku i evropskiot jugozapad so Portugalija i [panija. I dvata poluostrova pretstavuvale `iv ~ove~ki yid za odbrana od tu|i navleguvawa i prodirawa kon vnatre{nosta na Evropa. Taka, Balkanot ne mo`e da se zamisli bez Makedonija - taa ne e samo most me|u Evropa, Azija i Bliskiot Istok, tuku e i vratata i klu~alkata na evropskiot jugoistok, a edna vrata po definicija treba da bide solidna, jaka. Makedonija ise~ena na par~iwa ne e dosta jaka porta, a ekonomski slaba e u{te ponesolidna. Zatoa Evropskata unija bara dobra formula za zajaknuvawe na Makedonija kako za{titna vrata, ama i vo svoeto svojstvo na priroden moderator, faktor za mir i prosperitet na Balkanot. Vo taa smisla i kako posledica na spomnatata analiza, EU ima interes pra{aweto da se re{i na op{to zadovolstvo i go upotrebuva svojot presti` i ekonomska mo} vo toj pravec.

Od svoja strana i balkanskite dr`avi, sosedi na Makedonija, razmisluvaat, nivnite mnenija i stavovi evoluiraat. Kone~no niv im se podobri i popolezni dobri Makedonci, otkolku lo{i Albanci, Srbi, Bugari ili Grci. Izborot e lesen i o~eviden: da se prodol`i po staroto, so site mizerii i nesigurnost {to toa vo sebe gi nosi ili edna{ da se re~e zbogum na site tie istoriski gre{ki i da se vidat ne{tata niz nova, moderna prizma. Grcija se se}ava deka kako {to Makedoncite im bile potrebni na Helencite vo antikata, taka i sega nim im se potrebni za zaedno da stvorat mnogu dobri raboti. Albanija od svoja strana, poglednuvaj}i ja podobro geografskata karta na Poluostrovot, dokolku toa ve}e ne go storila porano, sogleduva deka Makedonija nejze & e priroden sojuznik, me|u drugoto vo svojstvo na nejzina ekonomska zadnina. Srbija se obide da goltne zalak pogolem od nejziniot stomak, se orientira kon jug i kon zapad, no ne uspea vo tie svoi obidi. Dojde zna~i vremeto i za nea da go napu{ti nerealisti~niot nacionalisti~ki stav i da se vklopi vo edno balkansko bratstvo vo koe nikoj stranec nikomu doma nema da mu bide {ef ili tutor. Bugarija isto taka razmisli, osozna deka idejata za Makedonija - provincija na Bugarija ne samo {to & be{e nasadena odnadvor, tuku i deka ne e mo`no da se realizira. Leb ili gluposti? Bugarija go izbra lebot. Site sosedi razbraa deka ako sakaat da vlezat dostojno vo novoto vreme, treba da gi ostavat definitivno nastrana iracionalnite stavovi i nerazumnite pasii i da se zajaknat samite sebesi. So toa, me|u drugoto, }e ja zajaknat neutralna Makedonija, ~ija neutralnost e ograni~ena samo so nejzinite dol`nosti kako ~len na Evropskata unija. Istorijata e polna so primeri na narodi koi vodele stogodi{ni i drugi vojni, no, na krajot, i ednite, i drugite sfatile deka seto toa e sterilno i deka na pragot od patuvawata i selewata niz vselenata, minatoto treba da se pogrebe i so zaedni~ki sili da se svrtat kon idninata. Taka, so takvite studeni razmisluvawa, a osobeno zaradi interesot na sekogo koj od sekoga{ go vodi svetov, najposle najdena e formula za re{avawe na makedonskoto pra{awe i odewe napred. So ova zapo~na nova epoha na Balkanot, period na dotoga{ neviden prosperitet, mir, bezbednost i prijatelstvo, i toa ne vo prazni frazi i paroli, tuku vo konkretniot materijalen `ivot na lu|eto i na naciite. Makedonskoto pra{awe be{e definitivno re{eno na Vtoriot dogovor vo Bukure{t {to se odr`a na 10 avgust 2004 godina. Paradoksalno, gubej}i nekoi tu|i teritorii, sosedite spe~alija mnogu pove}e otkolku {to izgubija!