SVEDO[TVA: Starata skopska ~ar{ija - del od vremeto minato

^AR[ISKITE DAMNE[NI DALGI

Pi{uva: Rozita ZAKEVA

  • Niz ~ar{iskite ulici se sudirale dalgite i se protkajuvale prikaznite na pazarxiite i trgovcite, se isprepletuvale Istokot i Zapadot, ovde minuvale za Evropa i se vra}ale od Evropa
  • Mnogu osvojuva~i i vladeteli, okupatori i obi~ni smrtnici zgaznale na ova tlo, a silinata na zvukot od udarot na zanaet~iite kova~i, kazanxii, limari i drugi e~ela niz ~ar{ijata

Starata skopska ~ar{ija kako svedok go otslikuva vremeto {to talka niz nejzinite uli~ki, koi kako arterija go nosat krvotokot na ^ar{ijata i & davaat `ivot so vekovi nanazad. Tesni uli~ki, niski zbieni du}an~iwa, kaldrma, anovi, mali penxer~iwa, amami, sarai - seto toa e del od ovoj spomenik nare~en ~ar{ija. Bele`ej}i go svoeto sozdavawe od XII vek, pa navamu niz ~ar{ijata minale i preno}ile mnogu trgovci, ~orbaxii, esnafi, tursko i kaursko, slu~ajni minuva~i, koi patot gi naveal tokmu ovde.

^ar{ijata, vsu{nost, pretstavuva mesto kade {to bile skoncentrirani mnogu aktivnosti, zanaeti, preno}i{te, pazar, bawa i xamija. Site anovi vo svojata blizina imale amam (bawa) i xamija, a vakviot raspored na objektite bil so cel da se zadovolat potrebite na gostite, naj~esto trgovci, koi osven preno}i{te imale potreba od bawa i mesto za molitva. Kako primer }e gi spomeneme Kur{umli an i \ul~iler amam, koj vo 1963 godina re~isi napolno e uni{ten od katastrofalniot zemjotres.

^AR[ISKI DU]AN^IWA

Niz ~ar{iskite ulici se sudirale dalgite i se protkajuvale prikaznite, na pazarxiite i trgovcite, se isprepletuvale Istokot i Zapadot, ovde minuvale za Evropa i se vra}ale od Evropa. Ovde trguvale, sozdavale, postoele. Mnogute mali du}an~iwa i kepenci, so svoeto prisustvo potsetuvaat na vremiwata minati, razli~ni kulturi, sudiri, sliki, celini i ostatoci.

Muzejot na Starata skopska ~ar{ija

Kapan an, datira od XIV vek, izgraden od Isa beg

Kur{umli an - vo ~ii prostorii denes e smesten Fakultetot za likovna umetnost

Po~nuvaj}i od Kameniot most, pa s# do Bit-pazar, s# e toa ~ar{ija - mesto za ~ar{iski muabeti i trguvawa. A, tamu pod tavanite na starite trgovsko-zanaet~iski du}an~iwa se rabotelo denono}no. So eden par race se izrabotuvale stotici para papu~i, filigranski proizvodi, jambolii, kazani i {to li u{te ne. Celi uli~ki mu bile posveteni na eden zanaet, pa ottamu i kazanxiska ulica, papuxiska ulica, platnarska ulica, kalajxiska, abaxiska, bojaxiska...

Vakvata koncentracija na du}an~iwa na edno mesto zna~elo i potreba od ugostitelski objekt za odredena ulica. I denes po dolgoto pazarewe i {etawe niz ovie kaldrmi, mesto za po~inka mo`e da najdete pred Kapan an.

ORIGINALNI OBJEKTI

^ar{ijata, osven so svoite monumentalni spomenici, koi se edni edinstveni, originalni i unikatni, zboruva i za vlijanijata i na~inot na `iveeweto na edna druga civilizacija, sosema poinakva od na{ava, edna druga kultura, koja so svoeto petvekovno vladeewe ostavila dlaboki belezi vo mnogu oblasti.

Eden od monumentalnite spomenici - Suli an

@ivopisni uli~ki vo koi se smesteni oddelni zanaeti

Saat-kulata izgradena vo XVI vek vo neposredna blizina na Sultan Muratovata xamija

@elbata da se gradi i da se osoznava gi spoila dvete kulturi, Istokot i Zapadot so orientalna ornamentika.

Mnogu osvojuva~i i vladeteli, okupatori i obi~ni smrtnici zgaznale na ova tlo, a silinata na zvukot od udarot na zanaet~iite kova~i, kazanxii, limari i drugi e~ela niz ~ar{ijata.

Mol~e{kum za svoeto vreme minato govori Daut-pa{iniot amam, izgraden od Daut-pa{a. Nekoga{ ja imal svojata namenska funcija za kapewe, a denes toj e Umetni~ka galerija vo koja se prireduvaat zna~ajni likovni izlo`bi.

Poznatiot patopisec Evlija ^eleblija napi{al: "Ima eden bezisten, koj e tolku ubav {to jazicite i perata se nemo}ni da go opi{at". So svoite pera ne uspeale dokraj da gi opi{at monumentalnite objekti u{te mnogu drugi patopisci, poeti i qubiteli na arhitekturata.