Edno patuvawe kon gradot na Sveti Kliment ALEKSANDAR MAKEDONSKI SINONIM ZA MAKEDONIJA Pi{uva: Sterjo Vasil
U troto na 11.11. 2000 godina grupa studenti od Filozofskiot fakultet vo Skopje na Institutot po istorija, pod vodstvo na prof. d-r Nade Proeva, trgna na ednodnevna terenska nastava do Ohrid - grad na anti~ka Makedonija. Patuvaj}i niz ubavite makedonski predeli stignavme vo anti~kiot grad Uskana vo ki~evskiot kraj koj samo ja potvrduva razvienosta na Makedonija vo antikata.Manastirot "Sveta Bogorodica Pre~ista", Ki~evska okolija, be{e prvata destinacija na na{eto patuvawe. Ova e eden od mnogute manastiri so koi izobiluva Makedonija. Tie se dokaz za narodnoto duhovno bogatstvo vo koe narodniot duh se ostvari preku tvore{tvoto materijaliziraj}i se vo ovie ubavi hramovi na hristijanskata pravoslavna religija. Manastirot e specifi~en poradi toa {to negovi posetiteli se, osven hristijanite, i lu|e so islamska veroispoved zaradi toa {to vo okolnite naseleni mesta `iveat i Makedonci so islamska veroispoved koi za vreme na turskoto ropstvo bea prinudeni da ja menuvaat verata. Vo manastirot ima posebno mesto za niv. Koga vleguva{ vo manastirot na negovata leva strana nema nikakvi freski, ikoni. Yidovite se ostaveni vo belo. Ova e edinstven manastir od vakov vid vo Makedonija. Manastirot nekolku pati bil ru{en i razgoruvan, no sepak uspeal da gi nad`ivee site nepriliki na vremeto. "Sveta Bogorodica Pre~ista" - Ki~evsko Po razgleduvaweto na manastirskiot umetni~ki ikonopis so golemi estetski vrednosti - do`ivuvani so estetska kontemplacija, zaminuvame od manastirot ispolneti duhovno ~uvstvuvaj}i go golemiot duh na narodniot tvorec. Vleguvame vo Ohrid i prvo go posetuvame anti~kiot teatar. Impresivno e ~uvstvoto vo eden takov objekt vo koj se zanemaruva vremeto i se stapnuva vo minatoto. Arheologot ja raska`uva istorijata na otkrivaweto na anti~kiot teatar i na periodot vo koj toj se gradel. Po posetata na anti~kiot teatar na{iot karavan prodol`i da gi posetuva istoriskite znamenitosti od srednovekovieto. Ovoj istoriski period e isto taka zna~aen ne samo za Makedonija, tuku i za site sosedni narodi. Vo ovoj period Ohrid e grad na pismenosta i naukata. Tuka svetcite Kliment i Naum Ohridski, nasleduvaj}i gi nivnite u~iteli Kiril i Metodij, go otvorija prviot univerzitet vo Evropa. Posetata na klimentoviot grob na Samoilovata tvrdina ni dava slika za Makedonija i na Ohrid vo toj period. Anti~kiot teatar vo Ohrid Poslednata poseta be{e najimpresivna vo ova patuvawe. Toa be{e muzejot - ku}ata na Robevci od XIX vek. Bogat muzej na anti~ki i podocne`ni istoriski, kulturni i umetni~ki predmeti.Ova be{e i krajot na na{eto patuvawe.Trgnuvaj}i nazad za Skopje gledavme vo ezeroto i negovite bistri vodi koi mnogu n# privlekuvaa. No, s# ostana tamu zad nas vo Ohrid, a nie so sebe go ponesovme ~uvstvoto deka sme mal del na golemoto makedonsko istorisko bogatstvo. Od seto toa {to go vidovme vo retrospektiva na na{ata istorija, se ~uvstvuvam gord {to sum Makedonec. @al mi e {to porano ne sum imal mo`nost da ja zapoznaam Makedonija i nejzinoto slavno minato, a posebno anti~koto. Porano za mene kako Makedonec od Mala Prespa pod anti~ka zemja ja podrazbirav samo Grcija kako {to se u~e{e vo albanskite u~ili{ta i poradi nedostig od informacii. Samo soznanieto za Aleksandar Makedonski mi be{e sinonim za Makedonija i me prave{e gord {to sum Makedonec. |
|