Kliment Ohridski i negovoto delo
MANASTIROT "SVETI PANTELEJMON" - KLIMENTOV SPOMENIK VO MAKEDONIJA
Jordan~o Poposki, student na Institutot za istorija
- Spored `itieto, Kliment bil pogreban vo manastirot, vo grob {to toj, sam, so svoite race, go izgradil od desnata strana vo predniot del od hramot
- Najva`en izvor za izu~uvawe na `ivotot i deloto na Kliment Ohridski e prostranoto Klimentovo `itie napi{ano od Grkot Teofilakt, koj bil Ohridski arhiepiskop vo periodot od 1189/90 do 1115 godina
- Mo{ne rano i dosta brzo Kliment bil kanoniziran od strana na pravoslavnata crkva. Imame podatok deka u{te vo 919 god. bil vbroen vo redot na svetiteli
K
- poradi gri`livata izrabotka na dolniot del na grobot, {to e odli~no za~uvan;
-bidej}i Kliment sam si go izgradil grobot, "so svoi race" i koga bil pogreban se razbira materijalot so koj plo~ata bila svrzana za yidovite ne mo`el da bide organski povrzan so materijalot od yidovite na grobot.
Isto taka, ima diskusii za toa koga e izgradena crkvata "Sveti Pantelejmon". Vo `itieto pi{uva: "pred da ja primi napolno Veli~kata episkopija". Spored profesorot Dim~e Koco, Kliment go izgradil manastirot vo 893 ili po taa godina, no ne pred nea za{to manastirot e svrzan so Kliment kako episkop, a ne kako u~itel.
Crkvata e dolga 7,85 metri, a isto tolku e i {iroka. Zapadniot del e izgraden podocna kako dodatok na isto~niot, a toa vsu{nost e crkvata. Se postavuva pra{aweto dali Kliment izgradil nova crkva ili pak ispolzuval osnovi od nekoja razurnata crkva. Najrelevantno i to~no e misleweto deka crkvata postoela i pred Kliment, no toj ja restavriral vo takvi razmeri, taka {to se mislelo deka e negova. Toa se zaklu~uva od slednive fakti:
- ra{irenosta na hristijanstvoto vo Ohrid (hristijanskata crkva u{te vo
IV vek imala svoj episkop i intenziven crkoven `ivot);- osven toa pronajdeni se tragi od gorewe (par~iwa }umur) nad podot od taa ranohristijanska bazilika koja vo nepoznatoto vreme i od nepoznati pri~ini izgorela.
@ITIJA
Koga Turcite ja pretvoraat crkvata vo xamija, mo{tite od Sveti Kliment, i drugite podvi`ni vrednosti bile preneseni vo drugi crkvi vo Ohrid, me|u drugite vo crkvata "Sveta Sofija", a denes se nao|aat vo crkvata "Sveti Kliment". Obnovuvaweto na Klimentovata crkva bilo verojatno vo prvata polovina na
XVI vek, a vo vtorata polovina na XVI vek izgleda bila urnata obnovenata Klimentova crkva ili pretvorena vo muslimanski verski objekt. Kon krajot na XVI vek ili prvata polovina na XVII vek bila izgradena xamijata Imaret, ~ii ostatoci se so~uvani do den-denes, so ~ie ime e poznata mesnosta Plao{nik.Najva`en izvor za izu~uvawe na `ivotot i deloto na Kliment Ohridski e prostranoto Klimentovo `itie napi{ano od Grkot Teofilakt, koj bil Ohridski arhiepiskop vo periodot od 1189/90 do 1115 godina, {to uka`uva deka tekstot bil sostaven po pove}e od vek i polovina i deka koga go pi{uval pred sebe verojatno imal slovenska predlo{ka napi{ana od nekoj u~enik na Kliment. Vtoriot va`en izvor za Kliment e kusoto `itie sostaveno povtorno od Grk i Ohridski arhieposkop vo
XIII vek - Dimitrij Homatijan. Ova `itie e pokuso i vo tekstot se nao|aat podatoci {to avtorot gi crpel od prvoto `itie. Osven `itijata, za dejnosta i omilenosta na likot na Sveti Kliment zboruvaat i likovnite pretstavi. Interesno e toa {to izvorite gi premol~uvaat ranite godini na Kliment, duri vo taa mera {to denes voop{to ne mo`eme so sigurnost da utvrdime, kade e roden, koga e roden, kakvo e negovoto poteklo, kade se {koluval. Kaj Teofilakt se govori za bliskosta so Metodij, no ni{to ne se ka`uva za potekloto, duri nema podatoci {to gi sodr`at hagiografiite t.e. za roditelite na svetitelite. Vo sekoj slu~aj, najmnogu soglasnost ima deka Kliment bil Makedonec, a za potekloto ima pove}e mislewa me|u koi naj~esti se deka bil od Ohridsko ili Strumi~ko.Kliment prestojuval na planinata Olimp vo Mala Azija kade {to so Metodij preveduvale knigi od gr~ki na crkovnomakedonski jazik. U~estvuval vo Moravskata misija 863 godina, kade so Kiril i Metodij se borele da vovedat bogoslu`ba na maj~in jazik, za razlika od dotoga{nata praktika, bogoslu`bata da se izvr{uva samo na trite priznati jazici: latinski, gr~ki i evrejski. Vo Rim, papata Adrijan naredil da se posvetat nekolku u~enici vo sve{tenici i vo taa prilika me|u posvetenite bile i Kliment i Naum. Po smrtta na Metodij, {esti april 885 god., na mestoto arhiepiskop vo Moravija do{ol Germanecot Vihing (bavarski episkop vo Nitra). Toj otpo~nal otvorena vojna protiv slovenskoto sve{tenstvo i toga{ Kliment, Naum, Angelarij uspeale da se prefrlat preku Dunav i da stignat vo Belgrad (koj bil pod bugarska vlast, ugarskite vladeteli barale lu|e kako niv za zacvrstuvawe na svojata vlast). Kako {to e poznato, vo
IX vek pogolem del od Makedonija se nao|al vo srednovekovnata bugarska dr`ava, pa zatoa `itelite vo Makedonija se narekuvale Bugari. Vo vizantiskite i postvizantiskite izvori terminot Bugari, osven za ozna~uvawe na etni~kite Bugari, se koristel i za ozna~uvawe na site `iteli na bugarskata dr`ava, bez ogled na nivnata etni~ka pripadnost. Tipi~en primer za toa ima vo `itieto na Sveti Kliment od Teofilakt, vo koe toj, iako Grk po poteklo od Euboja, sebesi se vbrojuva vo Bugarite, se razbira kako `itel na bugarskata dr`ava.MISIONERSTVO
Od Belgrad, Kliment i Naum zaminuvaat za Pliska, no vedna{ potoa kon sredinata na 886 godina, Boris, vo ~ie vreme Bugarija go prifa}a hristijanstvoto kako dr`avna religija 864/5 god., go ispra}a Kliment na misionerska rabota (kako u~ititel) vo oblasta Kutmi~evica, koja se prostira vo Jugozapadna Makedonija i vo del od Ju`na Albanija. Vo ovaa oblast vleguvale Devol, Glavenica i Ohrid. Vo Devol, Boris na Kliment mu podaril tri ku}i i mesto za odmor okolu Ohrid i Glavenica. Profesorot Tomo Tomovski za Devol istaknuva deka se nao|a na 16 kilometri od dene{na Kor~a vo Albanija ili na patot Prespa-Kor~a. Ne slu~ajno Kliment bil ispraten od knezot Boris na misionerska rabota vo Makedonija. Misionerskata dejnost na Kliment trebala da se odviva vo dva pravca: da se osposobat u~iteli i sve{tenici, od crkvite da se istisnat gr~kite sve{tenici i preku crkvata da se dejstvuva vo smiruvawe na vernicite i nivno pretvorawe vo poslu{ni podanici na bugarskata dr`ava. Zna~i, glavna cel e da se sozdadat {koli vo koi u~enicite bi se obu~uvale za slovenska pismenost i crkovna literatura. Ohrid }e stane sredi{te na negovata u~itelska dejnost (886-893) i tuka toj }e ja formira Ohridskata kni`evna {kola od koja }e proizlezat podgotveni 3.500 u~enici, koi osven vo Ohrid, kako sve{tenici, u~iteli, kni`evnici, umetnici, dejstvuvale i vo drugi makedonski oblasti. So toa bile udreni cvrstite temeli na pismenosta kaj slovenskite narodi, osobeno kaj Ju`nite Sloveni, koi kako {to }e napi{e profesorot Hristo Melovski "na toj na~in go dadoa i s# u{te go davaat svojot obol vo Evropskata hristijanska civilizacija". Kliment ja prodol`il tradicijata na u~itelite da obu~uva kadar poka`uvaj}i se kako sposoben pedagog i kako ~ovek koj sogledal deka negovite celi }e se ostvarat to~no preku neguvawe i izdignuvawe na naslednici za idnata rabota. Vo 893 god. na prestolot vo Bugarija doa|a Simeon, sinot na Boris, koj se spomnuva kako iskren hristijanski pripadnik. Vedna{ go povikal Kliment i go nazna~il za episkop, so {to Kliment stanuva prv slovenski episkop, dol`nost {to }e ja vr{i s# do krajot na svojot `ivot.
ZNA^EWE
Vo naukata ima `iva polemika za toa kade se nao|ala episkopijata na Kliment. Vo `itieto pi{uva deka, Simeon go nazna~il za episkop vo "Velica ili Dremvica". Profesorot Tomo Tomovski istaknuva deka Dremvica ili Velica se nao|a vo Devolskata oblast.
Kliment, pred svojata smrt, {to ve}e ja nasetuval, bidej}i bil dosta star, se upatil kaj carot Simeon so barawe da go oslobodi od episkopskata dol`nost. Simeon go ubedil deka treba da ostane u{te vo toj ~in, za{to te{ko nekoj drug bi go zamenil. Kliment se vratil vo svojot manastir, bolen i vo takva sostojba go prevel "Cvetniot triod". Po~inal na 27 juli 6424 (od sozdavaweto na svetot), odnosno vo 916 godina.
Mo{ne rano i dosta brzo Kliment bil kanoniziran od strana na pravoslavnata crkva. Imame podatok deka u{te vo 919 god. bil vbroen vo redot na svetiteli. Negovata popularnost bila tolku golema i vidliva i ne e ~udno {to e tolku rano kanoniziran. Osven toa, sozdavaj}i ploden u~eni~ki kadar, sigurno zaslu`il mnogu brzo da bide slu`ena slu`ba koja se vr{ela vo negova ~est, vo Klimentovata crkva i toa okolu Klimentoviot grob.
Ogromno i epohalno zna~ewe ima dejnosta na Kliment Ohridski vo Makedonija. Dodeka Zapadnite Sloveni po smrtta na Metodij podolgo vreme bile spre~eni od germanskite sve{tenici da ja neguvaat Kirilo-metodievskata tradicija, po vra}aweto na Kliment vo Makedonija vo sredinata na 886 god. i sozdavaweto na Ohridskata kni`evna {kola, ne samo {to bilo prodol`eno deloto na solunskite bra}a (svetite Kiril i Metodij), tuku zapo~nal period na seop{ta kulturna preobrazba kako na makedonskiot, taka i na drugite slovenski narodi. Dodeka na Zapad oddelni narodi vo ovoj period ne mo`ele nitu da pomislat na voveduvawe naroden jazik vo bogoslu`bata, dodeka me|u zapadnite Sloveni ostatocite od narodnata crkva i slovenskata pismenost postepeno zamirale, dodeka me|u Srbite i Hrvatite tuku{to se pojavile nikulcite na prosvetuvaweto, a vo Rusija celosno gospodarelo paganstvoto, na teritorijata vo Makedonija, pot~ineta od Bugarite, bile postaveni zdravi temeli za razvitok na crkvata, so bogoslu`ba na razbirliv maj~in jazik pri {to prosvetata i kulturata dostignale visok stepen na svojot razvitok. Na toj na~in, Makedonija so svojata Ohridska {kola se pretvorila vo zna~ajno kulturno sredi{te od kade se {irela pismenosta i kulturata {irum celiot svet. Vo toa se sostoi goleminata na deloto na Kliment Ohridski, koj zaedno so Naum, od nau~nicite so pravo se vbrojuva me|u osnovopolo`nicite ne samo na makedonskata crkva i kultura, tuku i prodol`uva~ na Kirilo-metodievskite tradicii i zatoa e evropski kulturen deec.